Izidor Pečovnik prihaja iz Tešove pri Vranskem, trenutno pa živi v Münchnu, kjer je župnik slovenske katoliške župnije. Duhovniško službo opravlja že skoraj 44 let. Ko ima kaj prostega časa, se rad odpravi na sprehod, prepeva in se druži s prijatelji.

Kdo je zaslužen, da vam je ime Izidor?

Za moje ime je po vsej verjetnosti zaslužen moj oče Izidor – običajno je bil prvi sin tudi Izidor.

Z diakonom Ralphom v Münchnu. FOTO: Osebni arhiv 

V čem vidite največjo podobnost s svetnikom, po katerem nosite ime? V čem vam je zgled?

Največjo podobnost opazim v najinih duhovniških poteh. Na začetku šolanja ga je prežemal strah in skoraj bi se vrnil domov. Tudi sam sem zaradi strahu pobegnil iz malega semenišča, a na begu sem srečal prijatelja, ki me je prepričal, naj se vrnem nazaj. Pozneje, ko so me povsod klicali drugače – Izidor, Dorči, Izi, Dori in zdaj spet Izidor – sem večkrat premišljeval o pomenu svojega imena in zavetnika Izidorja Seviljskega. O njegovi zvestobi duhovništvu, služenju vsem narodom in ljudstvom ter o njegovem zanimanju za etimologijo.

»Kdor hoče priti k Bogu, mora veliko moliti in prebirati duhovne knjige. Vsak napredek v dobrem je sad molitve in bogoljubnega branja.« (sv. Izidor)

Tudi sami ste, podobno kot vaš zavetnik, sledili Jezusovemu klicu. Kje še vidite stične točke s svojim nebeškim zavetnikom?

Kot sv. Izidor sem tudi jaz pot do duhovništva začel pri redovnikih: ministrantske duhovne vaje pri salezijancih v Želimljah, srečanja z dominikanci v Petrovčah, v malem semenišču v Mariboru so bili moji spovedniki frančiškani … Tukaj vidim veliko paralel s svojim zavetnikom, ki ga je tudi pogojevalo meniško in redovniško življenje.

Zveza slovenskih duhovnikov na konferenci v Strunjanu. FOTO: Osebni arhiv 

Katere so bile najtežje odločitve, ki ste jih sprejeli v svojem duhovniškem življenju?

Moj zavetnik sveti Izidor je bil znan po svojih izjemnih uspehih pri prizadevanju za enotnost v Cerkvi, kar mu je uspevalo s skrbno urejenimi nauki vere in poenostavljanjem dolgoveznih pravil. V tem oziru sem mu zelo podoben, čeprav tega prej nisem vedel. Tudi sam sem se namreč pogosto odločal v korist pastorale v župniji, ko sem zaradi posebnih potreb ljudi presegel obstoječe dogovore. Zaradi tega sem imel velike težave z nekaterimi sobrati v okoliških župnijah. Odločitve v korist ljudi, ne glede na dogovore, so mi povzročale mnogo neprespanih noči, saj sem se bal, da me bodo zaradi tega tožili mojemu škofu. Danes vidim, da je bil ta strah odveč.

Ime Izidor izhaja iz grškega imena Isídōros, ki je zloženo iz imena egiptovske boginje Ísis, tj. Izida, in grškega dōron 'dar'. Kaj je za vas največji dar, ki ste ga kadarkoli prejeli?

Moj največji darovi so življenje, duhovništvo in zaupanje mojih škofov, ki mi ga izkazujejo z vedno novimi nalogami. Hvaležen sem, da me vsi kličejo po imenu.

Izjemno sodelovanje z nuncijem dr. Nikolo Eterovićem v Berlinu. FOTO: Osebni arhiv 

Sv. Izidor Seviljski velja za zavetnika šolarjev, študentov, znanstvenikov in od nedavnega tudi interneta, računalnikov in računalničarjev. Kako se ta vidik svetnika odraža v vašem delu in služenju?

Tudi sam čutim, da imam dar za dobre odnose z mnogimi drugimi organizacijami in njihovimi predstavniki. V državah, kjer delujem, sem zelo ekumensko aktiven, saj sem 28 let živel v katoliški diaspori Berlinu. Bil se v berlinski škofiji 25 let v Duhovniškem svetu pri kardinalih in nazadnje nadškofu, kjer sem koordiniral vse tuje katoliške in uniatske misije v nadškofiji Berlin. Moj prejšnji škof dr. Stanko Lipovšek me je imenoval v evropski Duhovniški svet, kjer sem se počutil najbolj povezanega s svetim Izidorjem. Tudi sedaj opravljam podobno službo, ki mi jo je zaupala Slovenska škofovska konferenca. Povsod se čutim kot služabnik v zaupani nalogi.

Lahko delite kakšno zanimivo izkušnjo ali anekdoto iz vašega duhovniškega življenja, ki vas je najbolj navdihnila ali pustila močan vtis?

Ko so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja hoteli odložiti jedrske odpadke v zaprt rudnik v Trobnem dolu, sem s prijatelji in vodstvom pivovarne Laško sklenil v znak protesta z odobritvijo škofa dr. Franca Krambergerja zgraditi cerkev svete Barbare, ki je nastala v nekaj mesecih z največjo podporo pivovarne Laško in mnogih drugih dobrotnikov. Zame je bil to čudež, odpadkov nismo dobili.

Cerkev sv. Barbare v Trobnem dolu. FOTO: Boris Vrabec 

Kateri vidik iz življenja ali naukov sv. Izidorja Seviljskega se vam zdi najpomembnejši v današnjem času? Kako bi lahko te nauke aplicirali v sodobni družbi?

Vidik, da je sv. Izidor zavetnik interneta in vseh, ki ga uporabljamo. To je izjemna pridobitev novega časa, ki nam je ogromno omogočila. Ta nam je lahko v veliko pomoč in hkrati nevarnost. Meni je poseben izziv umetna inteligenca, s katero se mnogo ukvarjam in mi je v veliko pomoč, kot nekakšna najhitrejša enciklopedija. Izidor je skoraj vse pisal v znamenju enciklopedije in ogromno tega rešil pred večno pozabo. Tu vidim svetega Izidorja, ki s svojo svetniško močjo navdihuje vse to razvojno prizadevanje v smeri dobrega in koristi za mirnejšo prihodnost človeštva. Hkrati pa nas varuje pred zlorabami.

V Berlinu sv. maša na ladji na reki Spree. FOTO: Osebni arhiv

Kakšne lekcije ali vrednote pa lahko izvlečemo iz časa življenja sv. Izidorja Seviljskega?

Sveti Izidor je cerkveni učitelj, ki nas uči, kako prepoznati znamenja časa, kako za vsako ceno ohraniti dobro in kako skupaj premagovati tisto, kar ni dobro. S svojim zgledom lahko navdihuje vse, ki jih občasno preveva strah pred tem, kaj se bo zgodilo, da strah ne bo več gospodar naših dejanj. Poučuje nas o naši sposobnosti in o tem, kaj vse lahko dosežemo.

Umetniki sv. Izidorja upodabljajo kot škofa s knjigo. FOTO: Arhiv Družine 

Kaže nam zelo modro pot k ohranitvi pravega nauka in edinosti med vsemi, ki v vsej svoji različnosti hočemo v miru in sožitju živeti skupaj. Je pravi zgled krščanskega socialnega nauka. Lahko je tudi pokazatelj, kakšni moramo biti, ko so nam zaupane vodstvene službe na vseh področjih današnjega časa. Bodite služabniki vsem, ki so vam zaupani!