Ignacij Lojolski prav gotovo velja za eno največjih imen, ne samo 16. stoletja, v katerem je živel in deloval, pač pa tudi v Cerkvi nasploh. K temu je nedvomno veliko pripomogla tudi njegova izkušnja spreobrnjenja. 

Najmlajši od 13 otrok

Njegovo krstno ime je bilo Inigo. Rodil se je leta 1491 v Baskiji kot najmlajši od otrok v veliki družini, umrl pa je 31. julija 1556 v Rimu. 

Pri Družini je o Ignaciju Lojolskem izšel strip, v katerem ga bodo bolje spoznali tudi otroci.

Strip bo otrokom približal življenje tega velikega svetnika. 

Ignacij je bil v mladosti predvsem vitez in vojak. Kljub dobri verski vzgoji, ki je je bil deležen, je razmišljal posvetno in je bil častihlepen. Duhovniški stan ga ni mikal; veliko raje se je vojskoval in užival življenje na dvoru kastiljskega kralja Ferdinanda V. 

Vojaška poškodba mu je spremenila življenje

Vse do tistega usodnega trenutka, ko je bil v bitki za mesto Pomplona težko ranjen v desno nogo. Zdravljenje in okrevanje je bilo dolgotrajno, pa tudi »zdravilno«. Ker drugega ni bilo na razpolago, je Ignacij v tem času prebiral Kristusovo življenje in Legendo aureo, življenjepise svetnikov. Počasi se je v njegovem srcu začela prebujati želja po posnemanju mož in žena, o katerih je prebiral, odločilno pa je k temu pripomoglo tudi videnje Device Marije z Detetom. Začela se je njegova »pot popolnosti«, ki ga je preko Montserrata in Pariza pripeljala v Rim. 

Postavil je temelje jezuitskega reda

Na Montserratu je leto dni preživel kot puščavnik, tu imel prva videnja in napisal svoje Duhovne vaje. V Parizu je doštudiral in 15. avgusta 1534 v Marijini kapeli s šestimi somišljeniki naredil večne zaobljube uboštva in čistosti ter s tem postavil temelje jezuitskega reda. Po številnih potovanjih, iskanjih in videnjih, prej in po tem dogodku, pa se je Ignacijeva pot »končala« v Rimu. 

Tu je papež Pavel III. 27. septembra 1540 potrdil skupnost Ignacija Lojolskega, Družbo Jezusovo, Ignacij pa je bil izbran za prvega generala novoustanovljenega reda. Posebnost članov družbe je med drugim tudi, da poleg treh redovnih zaobljub (uboštva, čistosti in pokorščine) izrekajo še četrto zaobljubo: popolno pokorščino papežu. Družba se je kmalu razširila po vsej Evropi, člani pa so bili dejavni na številnih področjih. To in pa njihov vpliv jim je med drugim velikokrat prineslo tudi nezaupanje, celo sovraštvo, ki je vodilo celo do ukinitve Družbe Jezusove za dobrih trideset let – leta 1814 jo je obnovil papež Pij VII.

Odraslim je namenjen roman o Ignaciju Lojolskem Inigo. 

Zavetnik vojakov in hiš za duhovne vaje

27. julija 1609 ga je papež Pavel V. razglasil za blaženega, za svetnika pa papež Gregor XV. 12. marca 1622. Za zavetnika so ga izbrali še: vojaki, nosečnice, otroci; priporočajo se mu pri težkih porodih, proti kugi, vročici, pred slabo vestjo, proti živalskim boleznim. Je tudi zavetnik duhovnih vaj in hiš za duhovne vaje.

Molitev sv. Ignacija Lojolskega, ki navdihuje številne

Vzemi, Gospod, in sprejmi
vso mojo svobodo,
moj spomin,
moj razum in vso mojo voljo, 
karkoli imam ali premorem.

Ti si mi to dal, 
Tebi to vračam, Gospod.

Vse je tvoje,
razpolagaj z vsem
popolnoma po svoji volji.

Daj mi svojo ljubezen in milost,
zakaj to mi zadošča.

Vabljeni na praznovanje Ignacijevega godu

Ob prazniku sv. Ignacija Lojolskega je danes slovesno na Lovrencu na Pohorju, kjer sveto mašo v podružnični cerkvi sv. Ignacija na Rdečem bregu ob 11. uri daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V svetišču sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani pa ob 18. uri sveto mašo daruje letošnji novomašnik p. Janez Gorenc DJ. Po maši bo skromna zakuska na vrtu Ignacijevega doma duhovnosti. Vabljeni!