Goduje zavetnik katoliškega časnikarstva
Goduje zavetnik katoliškega časnikarstva
Anton Marija Klaret goduje 24. oktobra, saj je na ta dan leta 1870 umrl v cistercijanskem samostanu Fontfroide v Franciji. Pokopan je v mestu Vich blizu Barcelone. Rodil se je leta 1807 v Kataloniji. Čeprav bi lahko nadaljeval družinsko tkalsko obrt, se j e raje odločil za študij teologije, pozneje je stopil v jezuitski red in postal misijonar. Ustanovil je versko knjižno družbo, pri kateri je izdajal knjige, ki so mu pomagale pri spreobrnjenju Kataloncev, Kubancev, Madridčanov in prebivalcev Kanarskih otokov. Bil je tudi spovednik in svetovalec kraljice Izabele II. Skupaj z njeno družino je moral zbežati iz Španije, zato je Anton Marija Klaret umrl v izgnanstvu.
V 19. stoletju so bili jezuiti izgnani iz Španije, zato je primanjkovalo duhovnikov za pridiganje, zato je Klaret leta 1849 zbral nekaj škofov. Iz duhovne bratovščine je tako nastal red klaretincev, čeprav to ni bil prvoten namen Antona Marija Klareta. Papež je red z uradnim imenom Kongregacija sinov Marijinega brezmadežnega srca in sedežem v Rimu potrdil leta 1870. Poleg misijonskega dela po vsem svetu se klaretinci ukvarjajo z vzgojo mladine. Red klaretink pa je bil ustanovljen leta 1885 na Kubi, zdaj pa je njihov sedež Barceloni.
Anton Marija Klaret je napisal več kot sto knjig, med njimi so najbolj znana dela Ravna pot, Jakobova lestev, Hvalnice, Poslanstvo žene, Zlati ključ in Življenje svete Monike. Znal je prerokovati in ozdravljati. Kot ustanovitelj reda klaretincev je njihov zavetnik, sicer pa je tudi zavetnik katoliškega časnikarstva, tkalcev in varčevanja, saj je reveže učil, kako prihraniti denar. Najpogosteje je upodobljen v škofovskem ornatu, z odprto knjigo, s prstom pa kaže v nebo k Marijinemu brezmadežnemu srcu.
Leta 1934 je bil razglašen za blaženega, papež Pij XII. pa ga je razglasil za svetnika . maja 1950.
Klaretinci v Sloveniji
Eden najbolj znanih pri nas je p. Branko Cestnik, ki svoja razmišljanja objavlja tudi v Družini. O ustanovitelju klaretinskega reda je v intervjuju za časopis Družina dejal: »Naš ustanovitelj sv. Anton M. Klaret je bil mojster za medije. Mediji so bili zanj odlično sredstvo evangelizacije. To tradicijo klaretinci gojimo še danes. V Evropi malo manj, več pa v Južni Ameriki in Aziji.« V Sloveniji so klaretinci v Franklovem, Kamnici in Ilirski Bistrici.
Klaretinci so v Slovenijo uradno prišli leta 1975, čeprav se je klaretinskemu redu priključilo nekaj Slovencev iz Trsta, Krasa in Istre že po prvi svetovni vojni. P. Branko Cestnik je ta red izbral načrtno, saj je obiskoval in preučeval tudi druge redove. »Pri klaretincih me je pritegnila prav izrazita misijonarska naravnanost, ki je v prvi vrsti mišljena za dežele s krščansko tradicijo, torej za Evropo. Tudi naš red se je najprej posvečal ljudskim misijonom, poživljanju vere znotraj Evrope. V drugi fazi smo potem začeli tudi z misijoni v tretjem svetu, oziroma tam, kjer Kristusa še ne poznajo. To je bilo pri meni odločilno in tudi marijanskost, pritegnilo me je takoj tisto nekaj, kar je povezano z Marijo. Uradni naziv našega reda je Sinovi Marijinega brezmadežnega srca in to je bil drugi odločilni dejavnik, da sem se odločil za klaretince,« je povedal o izbiri reda za Radio Ognjišče.
