Delo je leta 1869 nastalo na pobudo Dramatičnega društva, ki je razpisalo nagrado za slovensko opereto. Gorenjskega slavčka je skladatelj Anton Foerster (1837–1926), Čeh po rodu, najprej napisal kot opereto. Pod njegovim vodstvom so jo 1872 prvič uprizorili v ljubljanskem Deželnem gledališču. Foerster je opereto pozneje preoblikoval v opero; libreto Luize Pesjakove je v ta namen predelal češki libretist Emanuel Züngl. In čeprav je bila opera Gorenjski slavček, ki med slovenskimi še vedno velja za najbolj priljubljeno, najbolj odprto, spevno, prijetno za uho in oko, prvič uprizorjena že 1896, na avstrijske odre prihaja šele s skoraj 130-letnim zamikom, vendar v izvirni jezikovni podobi.

Režijo predstave, ki poteka pod taktirko umetniškega direktorja Ljubljanske opere Marka Hribernika, so v Gradcu zaupali tudi pri nas uveljavljenemu režiserju poljskih korenin Januszu Kici, za scenografijo je poskrbel Marko Japelj, za kostume Leo Kulaš in za koreografijo Leonard Jakovina. V predstavi nastopajo orkester in člani ansambla graške opere. Pevci so se na predstavo pripravljali tudi ob pomoči slovenskih lektorjev.

Da je bil podvig uspešen in toplo sprejet, je ob sobotni premieri, ki so se je v graški operi udeležili številni častni gostje od slovenskega veleposlanika do štajerskega deželnega glavarja, pokazal navdušen aplavz v nabito polni dvorani.