Goriška Mohorjeva je Knjižno zbirko 2026 v Ljubljani predstavila 16. decembra 2025: Irina Goruppi, Lucrezia Bogaro, Marko Tavčar in Boris Mlakar. Foto: Ivo Žajdela

V Koledarju 2026, uredila sta ga Marija Češčut in Marko Tavčar, so najprej objavili razmišljanje Saše Quinzija Preproste stvari Viktorja Selve (1935–2025), naslovnica in koledarski del sta opremljena z njegovimi fotografijami.

Tomaž Simčič piše o umrlem papežu Frančišku I. in novem papeži Neonu XIV, Danijel Devetak pa o srečanju škofov iz Italije, Slovenije in Hrvaške v Gorici septembra 2025, njegov je tudi članek o novem koprskem škofu dr. Petru Štumpfu. Matevž Čotar je objavil pogovor s škofovim vikarjem v goriški nadškofiji Karlom Bolčino.

O »pametnih« telefonih in »družbenih« medijih

V drugem sklopu Kam plujemo je Rudi Merljak napisal prispevek Dolga pot od Zedinjene Slovenije do zedinjenja Slovencev, Alenka Verša pa o izobraževanju v šolah s slovenskim ali dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji v zadnjem šolskem letu. Marko Pisani piše o četrti deželni konferenci o varstvu slovenske jezikovne manjšine, Fulvia Premolin pa o stranski Slovenska skupnost (pet desetletij zavezanosti in ponosa). Jadranka Cergol je prikazala nadvse aktualno temo o »pametnih« telefonih in »družbenih« medijih.

Sourednik Koledarja 2026 Marko Tavčar. Foto: Ivo Žajdela

Borut Korun je prispeval zapis Slovenci, kdo smo, od kod prihajamo?

V razdelku Pogled nazaj so najprej objavili prispevek Obuditev arheoloških raziskav na Tržaškem krasu, o raziskavah v jamskem najdišču Tina jama, napisala sta ga Elena Leghissa in Federico Bernardini. Borut Korun je prispeval zapis Slovenci, kdo smo, od kod prihajamo?

Ivan Marija Hrovatin je napisal nekaj zanimivosti o nastanku cerkva posvečenih sv. Roku v Trstu in okolici. Sandro Oblak je predstavil Šebrelje med prvo svetovno vojno. Danijel Čotar je osvetlil tragedijo v Taboru nad Dornberkom 26. maja 1944, ko so se Nemci zaradi partizanske »akcije« krvavo znesli nad prebivalci vasi. Ivan Vogrič pod naslovom Kopija miramarskega gradu pri Hrastniku piše o arhitekturno slikovitem dvorcu iz leta 1894. Drago Štoka se spominja prvega deželnega kongresa stranke Slovenska skupnost v Devinu leta 1975. Tadej Pahor ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela razmišlja o »stoletni moči« njegove poetike.

Sourednica Koledarja 2026 Marija Češčut. Foto: Ivo Žajdela

Giorgio Bankič je šel po poti 44 cerkva v Benečiji

Vera Tuta je objavila zapis o filologu in slavistu prof. Božu Radoviču (1927–2024), Ivanka Uršič pa portret mojstra fotografije Milenka Pegana (1925–2005).

V razdelku Zemlja in mi se je Miha Coren posvetil znamenitim kostanjem v Benečiji. Sandro Quaglia je objavil zapis o obisku božjepotne Stare Gore v osrčju Benečije. Giorgio Bankič je šel po poti 44 cerkva v Benečiji, ki so dediščina evropskega pomena. Matej Tavčar piše o nočnih lovcih gekonih na Krasu.

Goriška Mohorjeva je Knjižno zbirko 2026 v Ljubljani predstavila 16. decembra 2025: Marija Češčut, Irina Goruppi, Lucrezia Bogaro, Marko Tavčar in Boris Mlakar. Foto: Ivo Žajdela

Poročila o šolski, društveni in kulturni dejavnosti ter smrtih

Katja Pasarit je napisala poročilo o rednem delovanju sindikata slovenske šole v zadnjem šolskem letu, Matevž Čotar o Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, Tomaž Simčič o Slovenski prosveti v zadnjem letu, Luciano Lister o društvenih dejavnostih Združenja don Mario Cernet v Kanalski dolini, Tamara Kosič o združenju cerkvenih pevskih zborov, Marija Brecelj o delovanju Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst, trije avtorji o delovanju skavtov na Tržaškem, ter kronike vseh treh Mohorjevih družb oziroma založb. Miloš Čotar in Ilaria Bergnach sta objavila pregled nekaterih kulturnih dogodkov v okviru Evropske prestolnice kulture.

Ob smrti znanih osebnosti so objavili zapise o pianistki in pedagoginji Damijani Bratuž, slavistu prof. Robertu Petarosu, politiku Jožetu Šušmelju, o obeh beneških čedermacih, Marinu Qualizzi in Božu Zuanelli, o duhovnikih misijonarju Danilu Lisjaku, dr. Giorgiu Gaianiniju (Devin) in p. Janku Hajšku (Mavhinje), ter o prof. Zori Tavčar.

Avtorica knjige Vsim mojim doma Lucrezia Bogaro in ilustratorka Irina Goruppi. Foto: Ivo Žajdela

Lucrezie Bogaro: Vsim mojim doma

Vsim mojim doma je zbirka mlade avtorice Lucrezie Bogaro, ki jo je ljubezen odpeljala iz domačega mesta v Berlin. Iz kratkih zapisov, ki jih je sprva delila na družbenih omrežjih ter pozneje predstavila tudi v oddaji na Radiu Trst A in monokomediji je po predlogu odbornika GMD Petra Černica nastala knjiga osebnih, toplih in duhovitih pripovedi o soočanju s tujino, domotožju, iskanju bližine in univerzalnih vprašanjih vsakdanjega življenja. Knjiga ohranja jezikovni značaj avtoričinih prvotnih zapisov na Facebooku – sproščen, pogovoren in zamejsko obarvan, mestoma prežet z izrazi iz drugih jezikov. Besedila dopolnjujejo nežne ilustracije Irine Goruppi.

Irina Goruppi in Lucrezia Bogaro. Foto: Ivo Žajdela

Peter Abrami, Kje je »dom« in kako nas oblikuje stik z drugimi, Lucrezia Bogaro, Goriška Mohorjeva, Primorski dnevnik, 4. 1. 2026Matevž Čotar, Branje za vse okuse, Goriška Mohorjeva, Novi glas, 11. 12. 2025

1/8