Gospodarska in finančna kriza v Evropi po besedah papeža Benedikta XVI. temelji na moralni krizi, ki že ‘ogroža staro celino’. Čeprav so še vedno prisotne vrednote, kot sta solidarnost ali odgovornost do ubogih in trpečih, pogosto manjka tiste moči, ki bi posameznike ali družbene skupine pripravila na odpoved in žrtev, je sveti oče dejal v svojem nagovoru ob tradicionalnem božičnem sprejemu za kardinale ter druge člane rimske kurije in governatorata.

Papež je obenem poudaril, da je kriza Cerkve v Evropi predvsem kriza vere. Če ne najdemo odgovora na to vprašanje in če svoje vere ne oživimo, so vse ostale reforme brez učinka. V tem primeru namreč ne pride do potrebne spremembe v načinu razmišljanja.

Benedikt XVI. je srečanje s svojimi sodelavci izkoristil za pregled dogodkov v iztekajočem se letu. Kot vrhunce je označil svoja potovanja na Hrvaško, na svetovni dan mladih v Španijo, v afriški Benin in seveda Nemčijo, ‘kjer ekumensko vprašanje z vsemi svojimi težavami in upanji’ igra izjemno pomembno vlogo. Temu je sledilo svetovno molitveno srečanje za mir v Assisiju.

Kot najpomembnejše teme minulega leta je papež označil novo evangelizacijo in cerkveno reformo v luči utrujenosti vere ter upada udeležencev pri bogoslužjih in duhovniškega podmladka v celotni Evropi. Pri tem pa je, ravno nasprotno, med svojim potovanjem v Afriko začutil globoko veselje ob izkušanju krščanstva in pripadnosti Cerkvi.

Kot ‘zdravilo proti utrujenosti vere’ je Benedikt XVI. označil izkušnjo svetovnega dneva mladih v Madridu. To je bila po njegovih besedah ‘živa nova evangelizacija’. Med svetovimi dnevi mladih se namreč vedno očitno izkaže ‘nov, pomlajen način doživljanja krščanstva’, kar je pokazalo tudi prostovoljno delo okoli dvajset tisočih pomočnikov v španski prestolnici. Med večje izkušnje mladinskh srečanj navsezadnje sodita osrednji pomen češčenja in zakrament sprave, pa tudi iz vere izhajajoče veselje.

Kot ‘novi razcvet romanja’ na poti k resnici in miru je sveti oče v luči iztekajočega se leta označil molitveno srečanje za mir v Assisiju. Upamo lahko, da se je iz tega srečanja porodila pripravljenost ‘služiti miru, spravi in pravičnosti’. V Assisiju so se sestali predstavniki svetovnih religij, pa tudi ‘predstavniki mislecev, ki iščejo resnico’. Tamkajšnje ozračje je bilo prepojeno ‘z medsebojnim spoštovanjem v ljubezni do resnice in v skupni odgovornosti za mir’.