Zapri
Iskanje

Gozdovi imajo ključno nalogo pri blaženju podnebnih sprememb

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 22. 11. 2021 / 07:45
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.11.2021 / 07:58
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Gozdovi imajo ključno nalogo pri blaženju podnebnih sprememb

Gozdovi imajo ključno nalogo pri blaženju podnebnih sprememb
Tema letošnjega evropskega tedna gozdov je »Prihodnost gozdov«. FOTO: Andrej Praznik
Vstopili smo v evropski teden gozdov, ki ponuja priložnost za povečanje prepoznavnosti gozdarskega sektorja in vpliva na vseevropske in svetovne razprave o gozdovih. Teden poteka pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE).

Ob pandemiji covida-19 in s pospeševanjem podnebnih sprememb se tudi gozdovi in gozdarstvo v Evropi soočajo s številnimi izzivi. Prav gozdovi bodo imeli ključno nalogo pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Nič manj pomembna ni prilagoditev gozdov in gozdno lesne verige strukturnim premikom na svetovni ravni, ki jih vodijo spreminjajoče se povpraševanje po gozdnih proizvodih in spremembe svetovnih gozdnih virov, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi

Ministri EU za kmetijstvo in ribištvo so na srečanju v Bruslju prejšnji teden osrednjo pozornost namenili prihodnosti gozdov in njihovem pomenu pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo. Ministri so pozdravili objavo nove strategije EU za gozdove do leta 2030.

Predsedujoči zasedanju minister dr. Jože Podgoršek je ob tej priložnosti povedal: »Slovenija se je kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu vedno zavedala, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato sem zelo vesel, da nam je v času slovenskega predsedovanja uspelo sprejeti sklepe Sveta na tako pomembnem področju. Vsebina sklepov odraža potrebo po sodelovanju vseh deležnikov pri vzpostavitvi uravnoteženega pristopa do gozdov. Le tako se bomo lahko spoprijeli z novimi izzivi naših gozdov ter hkrati zaščitili skupnosti, ki živijo od gozdnih virov.«

Slovenija se je kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu vedno zavedala, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. (Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)

Intenzivna naravna in umetna obnova gozdov

Od leta 2014 se slovensko gozdarstvo sooča s posledicami naravnih ujm in napada podlubnikov, ki so prizadele preko polovico slovenskih gozdov. V okviru sanacije posledic naravnih ujm je bilo v slovanskih gozdovih evidentiranih in pospravljenih za preko 20 milijonov m3 drevja, ob sanaciji pa sta potekali tudi intenzivna naravna in umetna obnova gozdov. Lani je bilo posajenih 1.930.000 sadik gozdnega drevja na 714 ha površin.

»Veliko pohvalo moramo nameniti gozdarjem, lastnikom gozdov in izvajalcem gozdarskih del, saj brez njihove zavzetosti in požrtvovalnosti uspešna sanacija in nato obnova gozdov ne bi bila mogoča. Gozdarstvo in gozdno-lesni sektor bosta prihodnje izzive lahko ustrezno reševala le ob tesnem sodelovanju med vsemi deležniki,« je ob evropskem tednu gozdov povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

V Sloveniji je bilo lani posajenih 1.930.000 sadik gozdnega drevja na 714 ha površin. FOTO: Andrej Praznik

Slovenski gozdovi v dobri kondiciji

Slovenski gozdovi so kljub naravnim ujmama zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov, izpostavljajo na ministrstvu. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila, povečala pa se je tudi njihova površina, in sicer iz 36 na 58 %.

Slovenski gozdovi so poznani kot primer ohranjene narave in biotske raznovrstnosti, »Slovenska gozdarska šola« pa je danes po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

Pritiski na gozd

Površina gozdov se po več kot 140 letih na ravni države ne povečuje več, zlasti v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo s pritiski na gozd in gozdni prostor ter številnimi vlogami za krčitev gozdov, opozarjajo na ministrstvu. Evidentiran posek še vedno ne dosega možnega (v letu 2020 je posek znašal 59 % možnega), na letni ravni se povečujeta prirastek in možni posek v slovenskih gozdovih.

Gozdarstvo in gozdno-lesni sektor bosta prihodnje izzive lahko ustrezno reševala le ob tesnem sodelovanju med vsemi deležniki. (Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije)

Dogovor o prenehanju krčenja gozdov do leta 2030

Na nedavno končani konferenci COP 26 so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, podpisali dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030 – tako imenovan »Glasgow leader's declaration on forests and land use«. Predlagani dogovor zavezuje podpisnice k vzdržnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri, gozdovi in rabo zemljišč. Na tokratni konferenci gozdovi niso bili glavna tema pogajanj, vendar so bili narejeni pomembni koraki v smeri večje transparentnosti in povečanja financiranja podnebnih ukrepov do leta 2025 ter zaključena Knjiga pravil za izvajanje Pariškega sporazuma, so ob evropskem tednu gozdov še poudarili na ministrstvu.


Nalaganje
Nazaj na vrh