Zgodovina Gornje Radgone je močno povezana z gradom na grajskem griču. V zapisih se grad prvič omenja v 12. stoletju. Sezidal naj bi ga plemič slovenskega rodu Radigoj in po njem sta grad in kasneje trg ter mesto dobila ime. Prvi lastniki so bili grofje Spanheimi, nato pa so se lastniki ali upravitelji menjavali.

Štiri radgonske cerkve

Zgodovina cerkve v Gornji Radgoni je zelo stara, saj je bila tu pražupnija. Cerkvena stavba je skozi zgodovino stala na treh krajih. Če omenimo še avstrijsko Radgono (Bad Radkersburg) na drugi strani reke Mure – oba kraja sta bila dolgo skozi zgodovino enovito naselje – pa na štirih. Prva na grajskem griču v sklopu gradu. V listinah se prvič omenja že leta 1182, kar je za to območje, ki so ga pred tem pustošili Madžari, zelo zgodaj. Že leta 1185 je bil omenjen tudi radgonski župnik Markvad. Madžarska oblast je na tem območju prenehala šele leta 1260 in šele po njej se je območje današnjega Prekmurja in Slovenskih goric začelo naseljevati.

Drugo cerkev, ki je bila posvečena sv. Rupertu, so postavili blizu, na mestu, kjer so do nedavnega stala grajska gospodarska poslopja. Ko so meščani v 15. stoletju v mestu (današnji avstrijski Radgoni) pozidali veliko cerkev sv. Janeza Krstnika, so tja prenesli tudi sedež pražupnije. Cerkev sv. Ruperta na grajskem griču pa so podrli v času turških vpadov leta 1545, da se ne bi v njej utrdili Turki.

Sedanja cerkev sv. Petra, prvič omenjena leta 1467, stoji na četrti lokaciji.