V cistercijanski opatiji v Stični sta bila v soboto, 14. oktobra, 6. slovensko-hrvaško srečanje in praznovanje fatimske stoletnice pod sloganom Skupaj živeti Marijin klic.

V baziliki so pred mašo na molitveni uri sodelovali mladi iz župnije Šempeter v Savinjski dolini, gosta iz Fatime in gostje iz Hrvaške. Sledilo je slovesno somaševanje slovenskih in hrvaških škofov in duhovnikov, ki ga je vodil ljubljanski metropolit Stanislav Zore. Posebej za to priložnost je prišla delegacija iz Fatime in fatimski kip Marije Romarice. Pridigala sta nadškof Zore v slovenščini in varaždinski škof Josip Mrzljak v hrvaščini.



V igralnici župnijskega doma je bila spremljevalni program za otroke do 8 let, v dvorani župnijskega doma pa za otroke nad 8 let.

Nadškof Zore je v svoji pridigi osvetlil dogodke izpred 100 let. Dejal je, da se je Fatimska Marija pastirčkom prikazala v času, ko je po svetu divjala prva svetovna vojna, v Rusiji pa so se boljševiki pripravljali na revolucijo, ki je skozi desetletja povzročila skupaj štiriindevetdeset milijonov žrtev. Ugotavljal je, da se ljudje iz teh grozot niso veliko naučili, saj so sposobni zanetiti novo vojno in se spopasti med seboj, saj pozabljamo na Boga.



»Če namreč ljudje pozabimo na Boga, na strahoten način doživljamo izgnanost iz raja. Kakor je prvi greh Adama in Evo obrnil drugega proti drugemu, tako smo se tudi mi danes sposobni spopasti med seboj, ko naš pogled ni več uprt v našega Boga in njegovo ljubezen. Če s svojimi očmi ne sledimo Bogu in njegovemu delovanju, pozabimo, da Bog vedno skrbi za nas in nam daje dovolj vsega, kar potrebujemo za življenje. Ta pozaba povzroči, da začnemo doživljati ogroženost in v bližnjem začnemo gledati nekoga, zaradi katerega bomo imeli mi manj, če bo on imel več. Brez Boga postanemo sebični in sebičnost nas zapre same vase. Nič več nismo pripravljeni deliti z drugimi in se veseliti z drugimi, ampak začnemo skrbeti samo zase v večnem strahu, da imamo premalo, da nam bo česarkoli še zmanjkalo in bomo živeli v pomanjkanju.« Zato »postajamo ujetniki svojega strahu in prostor naše svobode je toliko ožji, kolikor bolj svojo prihodnost gradimo na imeti, pozabljamo pa biti, pozabljamo živeti.«

Predlagal je, naj ravnamo kot apostoli, ki so skupaj molili, saj nas skupna molitev oblikuje v skupnost Božjih otrok in v občestvo upanja, nas pripravi na razodetje Svetega Duha in nas varuje skušnjave, da bi naša molitev postala sebična. Marija v Fatimi nas namreč uči, da moramo moliti za druge, je dejan nadškof. »Da moramo moliti za narode, za države, za državne voditelje in politike. Da moramo moliti za grešnike in delati pokoro zanje.«


Varaždinski škof Josip Mrzljak

Bog daj srečo, sosed!

Prav molitev je že šesto leto združila Slovence in Hrvate. Leta 2003 so Slovenci poromali k Hrvatom v Marijo Bistrico, leta 2005 so Hrvatje obiskali Brezje. 2009 so se srečali na Trsatu, 2012 so gostje iz Hrvaške prišli na Ptujsko Goro. Leta 2014 so Slovenci poromali v Ludbreg pri Varaždinu. Vsa srečanja potekajo v duhu pozdravov: Dobro nam došel prijatel in Bog daj srečo, sosed! in dokazujejo, da molitev združuje oba naroda. Prihodnje, 7. slovensko hrvaško srečanje, bo leta 2019 na Hrvaškem.

Foto: Tatjana Splichal
Več v tiskani Družini.

Preberite tudi:

Slovenski in hrvaški škofje so prijatelji
Slovesno praznovanje v Stični