Knjiga zgodovinarja dr. Gregorja Antoličiča Sisi. Nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba) vsebinsko sledi življenju avstrijske cesarice Elizabete, znane pod vzdevkom Sisi (žene cesarja Franca Jožefa), od rojstva do tragične smrti, njeno življenjsko zgodbo pa dopolnjujejo slovenski pogledi nanjo v času njenega življenja in danes.

Redkokatera »vladarica« je bila deležna tako velike pozornosti

Cesarica Elizabeta, ki se je v zgodovino vpisala kot večno mlada Sisi, gotovo spada med najbolj zanimive, vznemirljive, pa tudi nerazumljene zgodovinske osebnosti. Redkokatera »vladarica« je bila deležna tako velike pozornosti in zanimanja strokovne kot tudi laične javnosti. O njej je bilo napisanih precej strokovnih knjig in romanov, posnetih veliko filmov in televizijskih serij, njeno življenje pa je služilo celo kot podlaga za muzikal.

Čeprav je tudi v slovenski javnosti v preteklih letih raslo zanimanje za »našo« nekdanjo cesarico, ji slovenski zgodovinarji niso posvetili posebne pozornosti. Pravzaprav so zadnje slovenske biografije oz. hagiografije cesarice nastale v času njene smrti. S pričujočo knjigo tako na slovenske knjižne police prihaja prva biografija izpod peresa slovenskega avtorja, ki skuša ob predstavitvi življenjske poti znamenite Sisi odgovoriti tudi na vprašanji, kakšen odnos je imela cesarica do Slovencev in kako so jo doživljali ti.

Med slovensko javnostjo je povečano zanimanje za Habsburžane

Kot je v predgovoru ugotovil avtor knjige Sisi. Nerazumljena cesarica, zgodovinar dr. Gregor Antoličič, je v zadnjih letih opaziti med slovensko javnostjo povečano zanimanje za Habsburžane, dinastijo, ki je več kot šeststo let vladala tudi našim prednikom. Kot ena izmed prvih biografij, posvečenih pomembnim članom te družine, je na slovenske knjižne po­lice v začetku devetdesetih let 20. stoletja prišla biografija Franca Jožefa izpod peresa francoskega zgodovinarja Jeana-Paula Bleda.

Znamenita Sisi je prvo znanstveno biografijo v slovenskem prevodu dočakala leta 2012. Tedaj je izšlo delo Erike Bestenreiner z naslovom Sisi. Življenjepis avstrijske cesarice in njene rodbine. Toda pri obeh knjigah ni šlo za plod dela slovenskih avtorjev, ampak za prevoda tujejezičnih knjig. »Priložnost za biografijo kakega pomembnega Habsburžana, napisano izpod peresa slovenskih zgodovinarjev, se je ponudila leta 2014, ko smo obeleževali 100. obletnico sarajevskega atentata,« je pojasnil avtor. »Prav okrogle obletnice so namreč spodbudile poglobljeno raziskovanje Habsburžanov.«

Dobili smo knjige o ključnih Habsburžanih

Leta 2014 je izšla knjiga Andreja Rahtena, posvečena življenju, delu in slovenskim interpretacijam pomena prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Dve leti kasneje sta izšli kar dve knjigi, o Francu Jožefu in Mariji Tereziji. Vsaj v primeru cesarja je bila ponovno okrogla obletnica povod, ki je povezal različne slovenske raziskovalce v skupino, ki je pripravila biografijo »večnega cesarja« Franca Jožefa.

Leta 2018 je nato izšla še ena knjiga, posvečena Mariji Tereziji, v kateri so slovenski in tuji avtorji osvetlili življenjsko pot in čas vladanja pomembne Habsburžanke. Knjiga je bila plod simpozija, ki je potekal leta 2017 ob 300. obletnici rojstva Marije Terezije.

Leta 2022 sta na knjižne police prišli kar dve knjigi, posvečeni Habsburžanom: biografija cesarja Maksimilijana, Habsburžana na mehiškem prestolu, in biografija slovenskih avtorjev, posvečena zadnjemu habsburškemu cesarju Karlu I. ob 100. obletnici njegove smrti. Gregor Antoličič je pri večini omenjenih knjig sodeloval kot avtor, soavtor ali urednik. Njegovo raziskovalno zanimanje je bilo zaradi tega v zadnjih letih usmerjeno predvsem v poglobljeno analizo vpliva pomembnih Habsburžanov na Slovence in njihovega položaja v sodobni zgodovinski zavesti.

Sisi kot madžarska kraljica. Foto: knjiga, osebni arhiv Igorja Vodnika

Zavezal se je nalogi, da slovenski javnosti ponudim vpogled v »resnično« Sisi

»Tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bom lotil priprave knjige, posvečene tisti 'Habsburžanki', ki je v veliki meri 'soodgovorna' za to, da sem postal zgodovinar,« pojasnjuje avtor in doda, da ga z avstrijsko cesarico Elizabeto, ki jo najbolj poznamo po njenem vzdevku Sisi, veže mladostniška »ljubezen«. »Zanimanje za Habsburžane, dunajski dvor in nasploh habsburško monarhijo so v meni zbudili znameniti filmi z nepozabno Romy Schneider v vlogi avstrijske cesarice. Na božičnih maratonih predvajanja teh filmov, ki so nastali v petdesetih letih preteklega stoletja, sem ob babici na kavču 'spoznaval' Sisi. Naj dodam, da je družina hitro zaznala moje zanimanje za to tematiko in mi za rojstni dan podarila komplet DVD-jev vseh treh filmov. Komplet ima naslov Sissi. Royal Edition in je zapakiran v temno rdečo škatlo, oblečeno v brušeni žamet. Tako kot generacije pred menoj sem tudi jaz do Sisi gojil stereotipno predstavo mlade in lepe cesarice, ki ji je življenje grenila 'hudobna' tašča. Podobno kot današnje generacije, ki Sisi večinoma spoznavajo prek vedno novih televizijskih serij in filmov, sem imel tudi sam precej izkrivljeno podobo cesarice. Prav zaradi tega sem se kot raziskovalec zavezal nalogi, da slovenski javnosti ponudim vpogled v 'resnično' Sisi, katere življenjska pot je bila tudi brez holywoodskih primesi izjemno zanimiva in nenavadna.«

Samosvoje življenje, polno vzponov in padcev, tragike in žalosti

V prikupno petnajstletno dekle iz stranske linije bavarske vladajoče dinastije Wittelsbach se je leta 1853 zaljubil njen bratranec – nihče drug kot cesar Franc Jožef. S poroko leto kasneje je Sisi postala avstrijska cesarica, nekaj let za tem pa še madžarska kraljica. Kmalu po poroki je za razliko od mnogih vrstnic začela svojo vlogo in položaj v družbi dojemati drugače. Igrivo dekle je v nekaj letih preraslo v samozavestno žensko, ki je začela živeti samosvoje življenje, polno vzponov in padcev, tragike in žalosti.

Zanimanje zanjo je morda prav posledica njene neobičajne življenjske poti, ki je v drugi polovici 19. stoletja precej izstopala iz aristokratskega povprečja. Večino časa je preživljala na potovanjih, gojila kult lepote, bila najboljša jahalka svojega časa, za družino in navadne ljudi pa ostajala le oddaljena podoba, ki se je ob redkih priložnostih pojavila na Dunaju, v naslednjem trenutku pa ponovno izginila.

Sisi je sledila modnim trendom. Foto: knjiga, osebni arhiv Igorja Vodnika

Tudi njena tragična smrt je prispevala k temu, da je postala legenda

Na koncu je tudi njena tragična smrt prispevala k temu, da je postala legenda. Zanimanje za njeno življenjsko pot se je začelo povečevati šele v obdobju po letu 1918, to je po razpadu habsburške monarhije. V času življenja namreč zaradi dolgih odsotnosti z dvora med ljudstvom in dvorjani ni bila deležna pretirane naklonjenosti. Prej kot s Sisi so ljudje sočustvovali s cesarjem, ki je večino zakonskega življenja preživljal kot slamnati vdovec. Javnost seveda ni vedela, da si je cesar čas ženine odsotnosti, tudi z njeno podporo in privolitvijo, krajšal s »prijateljicami«.

Malo žensk, ki bi bile deležne takšnega zanimanja kot »naša« Sisi

Kot noben drug Habsburžan pred in za njo Sisi še danes buri duhove zgodovinarjev, publicistov, pisateljev, filmskih ustvarjalcev kot tudi širše javnosti, pa čeprav se je v znamenito rodbino samo primožila. Pri tem je vprašanje, ki ljudi najbolj zanima, kdo je Sisi v resnici sploh bila. Ker zaradi skopih virov, ki pogosto vsebujejo precej nasprotujoča si dejstva, ni natančnega odgovora na to vprašanje, je možno, da v vsaki generaciji cesarica dočaka novo interpretacijo.

V zgodovini je bilo izjemno malo žensk, ki bi bile deležne takšnega zanimanja kot »naša« Sisi. Morda se lahko z njo kosajo Ivana Orleanska, Elizabeta I., Marija Antoaneta, Marija Terezija, Katarina II. Velika in kraljica Viktorija. Te močne ženske so bile podobno kot Sisi deležne različnih filmskih uprizoritev, pa tudi interpretacij in reinterpretacij v zgodovinopisju.

Spomenik avstro-ogrski cesarici Elizabeti (Sisi) v Trstu (Statua dell'Imperatrice Elisabetta d'Austria). Foto: Ivo Žajdela

Tanka črta med znanstveno analizo in pretirano subjektivnostjo

»Zaradi mnogih stereotipov je pogled za »fasado« mladega dekleta s planikami v laseh izziv za vsakega avtorja, ki se dela loti na podlagi analize obstoječe literature in arhivskega gradiva,« zapiše avtor knjige. »Odgovornost zgodovinarjev je toliko večja, ko skušamo cesarico prikazati v kar se da 'realni' luči, kar je pri tako kompleksni osebnosti še toliko težje. Zato je pri interpretaciji njenega življenja izjemno tanka črta med znanstveno analizo in pretirano subjektivnostjo, ki je posledica predvsem razlage tistih plati cesaričinega življenja in osebnosti, ki jih ne osvetljujejo neizpodbitni dokazi. Upam, da v pričujoči knjigi te meje nisem prekoračil.«

Spomenik avstro-ogrski cesarici Elizabeti (Sisi) v Trstu. Foto: Ivo Žajdela

Skorajda ne mine leto, ko ne bi izšla kaka nova knjiga o Sisi

Če v katero koli mednarodno spletno prodajalno knjig ali pa portal pretočnih vsebin vpišemo ključno besedo Sisi/Elisabeth, bomo hitro dobili precej dolg seznam zadetkov. Predvsem v nemško govorečem svetu je število knjig, ki se tako ali drugače ukvarjajo s Sisi, veliko. Skorajda ne mine leto, ko ne bi izšla kaka nova knjiga. »Prenasičenost trga s precej poljudnimi knjigami pri zgodovinarjih pogosto povzroča odpor do Sisi,« opozarja avtor. »Ko sem se ob raziskovalnih obiskih Dunaja srečal s kakim avstrijskim kolegom in je pogovor nanesel na moje pisanje pričujoče biografije, so bili odzivi, seveda diplomatsko omehčani, v smeri 'ne še ena knjiga o Sisi' in 'kaj se še da o njej sploh novega povedati'. Takšni pomisleki so delno gotovo upravičeni.«

Spomenik avstro-ogrski cesarici Elizabeti (Sisi) v Trstu. Foto: Ivo Žajdela

Temeljno delo o Sisi je napisal Conte Corti leta 1934

»Če namreč beremo knjige, posvečene Sisi, ki so izšle v zadnjih letih, ugotovimo, da večina bolj ali manj temelji na interpretaciji in reinterpretaciji del Egona Caesara Conte Cortija in Brigitte Hamann. Conte Corti velja za prvega resnega biografa avstrijske cesarice, ki je svoje delo z naslovom Elisabeth, »die seltsame Frau«. Nach dem schrifilichen Nachlass der Kaiserin, den Tagebüchern ihrer Tochter und sonstigen unveröffentlichten Tagebüchern und Dokumenten objavil leta 1934. Kot je razvidno že iz naslova knjige, je v biografijo vključil nekatere cesaričine izvirne zapise (pisma, pesmi itd.), hkrati pa je svoje raziskovanje opravljal v času, ko je bil živ še marsikdo, ki je cesarico poznal osebno. Od njene smrti je ob izidu knjige minilo šestintrideset, od razpada monarhije pa 'samo' šestnajst let. Conte Cortijeva knjiga je do začetka osemdesetih let veljala za edino 'pravo' cesaričino biografijo.«

Spomenik avstro-ogrski cesarici Elizabeti (Sisi) v Trstu. Foto: Ivo Žajdela

Biografija Brigitte Hamann o Sisi danes spada med največkrat citirano delo

Konec sedemdesetih let je nato nemška zgodovinarka Brigitte Hamann najprej pod mentorstvom znamenitega zgodovinarja Adama Wandruszke doktorirala na temo prestolonaslednika Rudolfa, leta 1983 pa izdala knjigo Elisabeth. Kaiserin wider Wilen. Čeprav se je v svojem delu pogosto naslanjala na Conte Cortija, je hkrati analizirala obsežen korpus do tedaj nepoznanega gradiva, pomembno mesto v njenem delu pa so zasedle cesaričine pesmi, ki so bile javnosti dostopne od leta 1953 naprej. Conte Corti jih torej v celoti ni mogel poznati.

Dr. Gregor Antoličič, avtor knjige Sisi. Nerazumljena cesarica. Foto: Ivo Žajdela

V tujejezičnih knjigah ni slovenskega pogleda na Sisi

Biografija izpod peresa Brigitte Hamann danes spada med največkrat citirano delo, kadar se avtorji ukvarjamo z avstrijsko cesarico. Tudi v Antoličičevi knjigi deli Conte Cortija in Brigitte Hamann tvorita jedro črpanja biografskih podatkov cesaričinega življenja. »Prav zaradi tega sem tudi sam premišljeval, ali ima smisel pisati novo biografijo cesarice Elizabete in ali ne bi bilo bolje katerega izmed monumentalnih del prevesti v slovenščino, tako kot je bila leta 2012 prevedena knjiga Erike Bestenreiner Sisi. Življenjepis avstrijske cesarice Elizabete in njene rodbine. Odločitvi, da napišem biografijo, je botrovalo spoznanje, da v vseh tujejezičnih knjigah ni slovenskega pogleda na Sisi. Prav v tem pa je posebnost pričujoče knjige. Ta namreč na mestih, kjer je to mogoče, vpleta poglede slovenskih sodobnikov na najbolj znano avstrijsko cesarico. Hkrati sem ob obiskih dunajskih arhivov brskal po dokumentih, ki sicer vedenja o njenem življenju ne obračajo na glavo, ampak potrjujejo nekatere teze in hkrati predstavljajo »češnjo na vrhu torte« ko gre za boljše razumevanje njenega vsakdana in življenjske poti. Najdeni dokumenti, ki še niso bili analizirani, ter želja po vključevanju slovenske perspektive so me na koncu prepričali, da si Sisi zasluži biografijo, izpod peresa slovenskega avtorja. Hkrati si takšno knjigo zaslužijo tudi vsi tisti slovenski bralci, ki ne želijo spoznati samo življenja cesarice, temveč tudi njene povezave z našim prostorom.«

Kar si je najbolj želela – ostati misterij, sfinga

Pred bralce tako stopa biografija, ki skuša v življenjsko pot »nerazumljene cesarice« vnesti vsaj malo razumevanja, tu in tam pa tudi slovenskih odzivov na njeno razgibano življenje. »Na koncu moram priznati, da dokončnega odgovora na vprašanje, kdo je Sisi v resnici bila, ni in ga tudi ne bo. Morda je tako tudi prav, saj je s tem Sisi gotovo uspelo tisto, kar si je v življenju ob 'svobodi' najbolj želela – ostati misterij, sfinga, katere bistvu se mnogi želimo vsaj približati.

»Upal sem, da mi bo usoda namenila, da bom lahko postal prvi slovenski zgodovinar, ki bo napisal biografijo avstrijske cesarice. S pričujočo knjigo mi je to uspelo, na kar sem še posebej ponosen.« je še zapisal avtor dr. Gregor Antoličič v uvodu knjige Sisi. Nerazumljena cesarica.

Milan Ilić, Skrivnostna obleka Lady Di 19. stoletja, cesarica Sisi, Elizabeta Avstrijska, Delo, 19. 5. 2023

Janez Mihovec, Cesarica Sisi: princesa Diana 19. stoletja, Domovina, 8. 5. 2025Ivan Puc, Gregor Antoličič, Sisi je danes bolj priljubljena kot v času, ko je vladala našim deželam, Reporter, 20. 10. 2025

1/6