Gregorjevo je ime dobilo po papežu Gregorju Velikem. Poleg Leona I. je Gregor I. (540–604) edini papež, ki mu je Cerkev prisodila naslov Veliki. Vzrokov za to odlikovanje je več, gotovo pa je, da je papež Gregor Veliki modro in preudarno vodil Cerkev v času, ko je stari vek prehajal v srednjega. Pripada mu tudi častni naziv cerkvenega učitelja.

Močno si je prizadeval, da misijonarji ljudi ne bi samo uradno pokristjanjevali, predvsem pa ne na silo, temveč blago, da bi se ti počutili v Cerkvi kot doma. V tem prizadevanju je izvedel številne socialne, pastoralne in bogoslužne reforme. Preoblikoval je tudi liturgično petje, ki se prav po njem imenuje »gregorijanski koral«.

Sv. Gregor je zavetnik učiteljev, študentov, glasbenikov in cerkvenih pevcev ter priprošnjik proti kužnim boleznim.

S posebno skrbjo se je zavzemal za uboge in trpeče, zato je večkrat upodobljen za mizo z reveži. Njegov pogled je bil uprt v vesoljno Cerkev, gojil je prijateljstvo z vsemi patriarhi in povsod odstranjeval ovire, tako je bil v polnem pomenu ekumensko delujoči papež.

Sveti Gregor Veliki. FOTO: Arhiv Družine

Papež Gregor je umrl 12. marca leta 604, zato so njegov god sprva praznovali takrat. S prenovo koledarja se je njegov god »premaknil« na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja, da se ga ni obhajalo med postom. A v ljudskem spominu velja ta svetnik še vedno za začetnika pomladi, saj je bil po julijanskem koledarju 12. marca prvi pomladni dan.

Dan, ko se ptički ženijo

Kljub spremembam v koledarju svetnikov je 12. marca pri nas ostalo »gregorjevo«. Obdržal se je tudi priljubljen rek: »Na gregorjevo se ptički ženijo.« Tako ta dan ob vse bolj priljubljenem valentinovem še vedno velja za slovenski praznik zaljubljencev. O prisrčnem običaju, ki so se ga najbolj veselili otroci, pa v svoji Dumi piše Oton Župančič:

Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;
midva preko ceste sva slušala ... »Čuješ živ-živ?
To je 'živio' – zdaj starešina je mladi napil.«
In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem,
povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.

Pa – s čudom še v srcu in strahoma – v mejo iskat sem šel,
za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel:
in glej, tam pod grmom, pod gabrovim – majhnih potic,
in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
»Pa ne bo jih nazaj več?« – »Ne, to so vse tebi pustili,
Kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.«

Tako najmlajši še danes ponekod težko čakajo konec »ptičje svatbe«. Takrat namreč ptički v zahvalo za skrb in hrano skozi vso zimo otrokom v bližini ptičjih hišic pustijo sladke »ostanke« s svatbe.

Pregovori in gregorčki

Gregorjevo nastopi sredi marca, ko je skrajni čas, da se prične pomladansko delo na vrtovih in njivah. Začne se oranje, zato na Dolenjskem pravijo, da »o svetem Gregorji ta dolgo njivo orji«. V marcu se dan že krepko podaljša, zato so nekoč delavcem na Krasu prav za gregorjevo začeli nositi popoldansko malico, saj je sicer od kosila do večerje predolgo. Tam še danes poznajo pregovor, ki pravi: »Sveti Gregor južino prinese.« Da je zima zares končana, potrjuje pregovor: »Po svetem Gregorju od vsakega vetra sneg skopni,« na Primorskem pa velja: »Če breskve pred svetim Gregorjem cveto, trije eno pojedo.«

Spuščanje ladjic oz. gregorčkov. FOTO: Jože Žerdin

Najbolj znan običaj tega dne, ki se je ohranil iz zgodovine in se zadnja leta zopet obuja zlasti na Gorenjskem (Tržič, Kropa, Kamna Gorica, Železniki) ter tudi v Prlekiji in Ljubljani, pa je večerno spuščanje ladjic – »gregorčkov« po vodi. Otroci in tudi odrasli izdelajo papirnate ali lesene ladjice, vanje postavijo svečke, jih prižgejo in ladjice spustijo po vodi. S tem je simbolno naznanjena pomlad, predvsem pa daljšanje dneva.

Voda odnese neprijetno delo pri slabi luči. FOTO: Tatjana Splichal

V Železnikih je znan pregovor: »Sveti Gregor luč v vodo vrže.« Pri popoldanskih opravilih luč namreč ni več potrebna. Ponekod običaju rečejo kar »spuščanje luči«, kar je nekoč pomenilo željo, da bi voda »odnesla« neprijetno delo pri slabi luči.

Dobrodošla, pomlad!