Zapri
Iskanje

Grobišče Barbara rov – kulturni spomenik državnega pomena

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 14. 04. 2022 / 15:20
Oznake: Slovenija, Vlada
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 14.04.2022 / 15:38
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Grobišče Barbara rov – kulturni spomenik državnega pomena

Grobišče Barbara rov – kulturni spomenik državnega pomena
Grobišče Barbara rov je vlada razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. FOTO: T. P.
Vlada je na včerajšnji 363. dopisni seji izdala Odlok o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi jami za kulturni spomenik državnega pomena.

V opuščenem delu nekdanjega rudnika rjavega premoga, ki je deloval med letoma 1902 in 1942, so maja in junija 1945 usmrtili vsaj 1410 žrtev, povečini pripadnikov vojaških sil NDH, domobrancev in civilistov.

O Barbarinem rovu

Obsega prostor pred vhodom v rov, vhod v obliki rekonstruiranega portala z napisom in letnicama delovanja, več kot 350-metrski rov, vklesan v kamnit masiv hriba, ki se po 300 metrih odcepi v desni krak, ki vodi v prostor nekdanje strojnice Barbara, in nadaljuje v rov t. i. kostnice, kjer so bili ob raziskavah začasno hranjeni posmrtni ostanki žrtev.

Ostaline pregrad so še vidne

Po 320 metrih se osrednji vhodni rov odcepi v 400 metrov dolg levi krak, kjer so na polovici usmrtili žrtve in jih z več lesenimi in betonskimi pregradami zazidali. Kljub odstranitvi pregrad v fazi odkrivanja in raziskovanja ostankov žrtev so ostaline pregrad še vidne, ravno tako vse strukturne sestavine nekdanjega rudnika razen tehnične opreme, ki so jo že pred časom odstranili.

Pokop posmrtnih ostankov

Posmrtni ostanki žrtev so od oktobra leta 2017, ko je nadškof Alojzij Cvikl tudi opravil blagoslov, pokopani v spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Vhod v rov pa je bil lani rekonstruiran v stanje iz leta 1920, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Jože Dežman o pravici do groba

»Čeprav je pravica do groba za vse žrtve vojne in revolucionarnega nasilja zapisana v mednarodnem pravu in tudi slovenski zakonodaji, se je ob izkopu posmrtnih ostankov vseh žrtev rova sv. Barbare v Hudi jami in njihovem pogrebu pokazalo, da pravice do groba tisti deli slovenske politike in javnosti, ki ohranjajo izročila mitov in tabujev titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, ne priznavajo,« je v lanski izjavi vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč zapisal dr. Jože Dežman.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh