Predsedniku Evropskega parlamenta dr. Hansu-Gertu Pötteringu je ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Alojz Uran včeraj popoldan razkazal ljubljansko stolno cerkev sv. Nikolaja.

V nadaljevanju srečanja, ki je potekalo na Nadškofijskem dvorcu, je dr. Pöttering Republiki Sloveniji čestital ob začetku predsedovanja Svetu Evropske unije in dodal, da si v bližnji preteklosti ni bilo moč predstavljati, da bo Slovenija postal del Evropske zveze ter da ji bo kot prva izmed nedavno pridruženih članic (maj 2004) danes tudi predsedovala. V Evropski uniji so veseli, da je Slovenija svobodna dežela. Predsednik Evropskega parlamenta je povedal, se je srečal tudi z nekaterim mladimi iz Slovenije, ki izžarevajo pozitivno upanje za prihodnost. Kar zadeva Katoliško Cerkev na Slovenskem, je dr. Pöttering poudaril, da je le-ta v zgodovini imela pomembno vlogo in da tudi danes predstavlja vitalni sestavni del civilne družbe, zato si zasluži vso podporo za svobodno izvrševanje poslanstva na področju evangelizacije.

Nadškof Uran je dr. Pötteringu predstavil najpomembnejše zgodovinske okoliščine, ki so odločilno zaznamovale slovensko narodno in versko preteklost. Zgodovina se začenja s starodavnimi Petovio, Emono in Celejo. Slovensko ozemlje je bilo pokristjanjeno v 8. stoletju in sicer z misijonarji iz Salzburga in Ogleja. Naš narod je močno prizadela in razdelila druga svetovna vojna (1939–1945), njene posledice pa so trajale vse do demokratičnih sprememb v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. V zadnjem času je življenje Cerkve na Slovenskem najodločilneje zaznamovala ustanovitev treh novih škofij v Celju, Novem mestu in Murski Soboti (april 2006). Ključna znamenja upanja za prihodnost danes predstavljajo manjše skupnosti verujočih.

Prof. dr. Anton Štrukelj je predstavil zgleden ekumenski dialog s Pravoslavno in Evangeličansko Cerkvijo ter uspešen medverski dialog s skupnostjo muslimanov, ki je druga največja verska skupnost v Republiki Sloveniji.

Prof. dr. Ivan Štuhec je spregovoril o položaju Cerkve v državi ter opozoril na večkrat napačno interpretirano ustavno ločitev Cerkve in države v smislu izključevanja Cerkve iz javnega življenja. Med leti 1997–2002 je v Cerkvi na Slovenskem potekal 1. plenarni zbor, ki je podal pastoralne smernice za bolj poenoteno nadaljnje delovanje. Verski pouk kot predmet o verstvih v javno šolo ni vključen, poučevanje o veri in uvajanje v življenje po veri pa poteka preko kateheze v okviru župnij. V Republiki Sloveniji zaenkrat deluje petnajst katoliških vrtcev in štiri katoliške gimnazije, v katerih se poučuje predmet Vera in kultura.

Dr. Andrej Saje je visokemu gostu predstavil medijsko področje pri nas in poudaril, da se zanimanje medijev za Cerkev povečuje, vendar pa je le-to osredotočeno predvsem na njeno zunanjo podobo. Opaziti je šibko poznavanje poslanstva in delovanja Cerkve oziroma njenega bistva. Predstavniki Cerkve želijo delavce na področju medijev vzgajati in izobraževati za kritično spremljanje njenega dogajanja. Omenil je leta 2007 sprejeti Zakon o verski svobodi, ki pomeni pozitiven premik v smislu razumevanja verskih skupnosti kot družbeno koristnih organizacij civilne družbe. Naštel je tudi glavne vzroke za ne najbolj pozitivno podobo Cerkve v sodobni družbi in javnosti: obremenjenost s preteklostjo in z njo povezane predsodke, težave Cerkve kot institucije v komunikaciji z javnostjo ter globalizacijski vplivi, kar pomeni, da institucije oziroma avtoritete v populaciji a priori uživajo manjše zaupanje kot v preteklosti.