Zapri
Iskanje

Hladnik: Povezani trije narodni udi

Ivo Žajdela
Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 29. 05. 2018 / 13:31
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.06.2018 / 12:12
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Hladnik: Povezani trije narodni udi

Hladnik: Povezani trije narodni udi
V torek, 29. maja, so v Galeriji Družina v Ljubljani predstavili knjigo Janeza Hladnika Od Triglava do Andov.

Hladnikovo knjigo so predstavili Erika Jazbar, nečakinja Ivanka Koprivc, Renato Podbersič, nečak Hieronim Kavčič, Jože Leskovec in Tone Rode. Foto: I. Ž.

V torek, 29. maja, so v Galeriji Družina v Ljubljani predstavili knjigo Janeza Hladnika Od Triglava do Andov, ki so jo izdali Goriška Mohorjeva družba, založba Družina in župnija Rovte.

Knjiga Od Triglava do Andov je druga, dopolnjena izdaja ob 40. obletnici prve izdaje in 70. obletnici prihoda prve skupine slovenskih političnih beguncev v Argentino. Predstavili so jo Erika Jazbar, Hieronim Kavčič, Jože Leskovec, nečakinja Ivanka Koprivc, predsednik Goriške Mohorjeve družbe mons. Renato Podbersič in Tone Rode.


Z domačimi na Petkovcu

Spomin na Hladnika v Rovtah

Direktor Družine Tone Rode je izpostavil, da so Hladnikovi spomini zelo kakovostni in so tudi pomemben zgodovinski vir o povojnem prizadevanju za slovenske begunce pri argentinskih oblasteh ter pri njihovem vživetju v novem okolju. Nečak Hieronim Kavčič se je spomnil povojnega obiska strica iz daljne Argentine. Dejal je, da si v Rovtah zelo prizadevajo, da bi spomin na rojaka dvignili v splošno zavest kraja in župnije.


Cerkev in dom v Lanusu, kjer je deloval Janez Hladnik.

Jože Leskovec je povedal, kako so se leta 2015 v Rovtah javno spomnili 50. obletnice Hladnikove smrti (z mašo, razstavo in predavanjem Erike Jazbar). Hladnikova nečakinja Ivanka Koprivc je povedala, kako je pretipkovala besedilo Hladnikove knjige. Urednica knjige Erika Jazbar je predstavila vsebino knjige in okoliščine težavne poti do javnosti Hladnikovih spominov: od objavljanja v obliki podlistka več let v Gorici, izdaje v skromni knjižni obliki pri Goriški Mohorjevi leta 1978, do zdajšnje izdaje, ki je obogatena z besedili o Hladniku in bogatim slikovnim gradivom.

Pomagal je političnim beguncem

Spomini izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika so z naslovom Od Triglava do Andov prvič izšli pri Goriški Mohorjevi družbi leta 1978. Ob 40. obletnici je pobuda za ponatis prišla iz Rovt, Petkovec pri Rovtah je namreč Hladnikov rojstni kraj. Tu so besedilo pretipkali z namenom, da bi krajani spoznali lik tega nadvse zaslužnega duhovnika, ki je deloval najprej v domovini, nato kot izseljenski duhovnik v Argentini, najprej med slovenskimi emigranti pred drugo svetovno vojno, ki so zapustili domovino zaradi revščine in fašizma, po koncu druge svetovne vojne pa je mons. Hladnik pri takratnem argentinskem predsedniku Peronu dosegel, da so se slovenski politični begunci, ki so dotlej živeli v taboriščih v Avstriji in Italiji, lahko preselili v Argentino. Omogočil jim je, da jih je Argentina sprejela, jim pomagal pri urejanju dokumentov, sad njegovega truda pa je tudi Slovenska vas v Buenos Airesu, strnjeno naselje, kjer slovenska skupnost živi še danes.


Leta 1958 je Janez Hladnik obiskal domače; na sliki v Rupi na Petkovcu z ožjim sorodstvom.

Lik Janeza Hladnika je v slovenskem prostoru razmeroma nepoznan. Ko so njegovi spomini izšli v Gorici, je bila knjiga ena od redkih, ki jih je jugoslovanski režim tudi formalno prepovedal z objavo v Uradnem listu leta 1978. Knjiga je lahko le nezakonito prešla mejo in je zato prva izdaja v Sloveniji prava redkost.

Tudi spomini na Hladnika

Druga izdaja prinaša ob izvirnem besedilu in uvodu takratnega urednika Jožeta Juraka tudi bogato fotografsko gradivo, ki so ga zbrali v Rovtah, urednica druge izdaje Hladnikovih spominov pa je Erika Jazbar, publicistka iz Gorice, ki je izvirnemu besedilu dodala še štiri spominske zapise o Janezu Hladniku, ki so izšli v treh Slovenijah. Bralec ima tako na voljo spominska zapisa, ki sta izšla leta 1966 izpod peresa Jožeta Juraka v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe in Jožeta Košička v Zborniku Svobodne Slovenije v Buenos Airesu. Ob njiju sta še uvodni zapis delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini Jureta Rodeta v knjigi 50 let Slovenske vasi in Društva Slovenska vas, ki je izšla v Argentini leta 2002, ter spomine na mons. Hladnika, ki jih je Edo Škulj prebral med mašo ob spominskem dogodku, ki so ga v poklon velikemu domačinu priredili leta 2016 v Rovtah.

Spomini Janeza Hladnika so že ob svoji prvi izdaji leta 1978 idealno povezali tri narodne ude. Izšli so v zamejstvu, napisani so bili v matici in v zdomstvu, s svojo ljubeznijo do slovenstva so zajeli slovenske kraje in ljudi, tako tiste, ki živijo doma in čez mejo, kot tiste, ki jih je pot peljala po svetu. Druga izdaja Hladnikovih spominov je tudi po štirih desetletjih povezala slovenski prostor in utrdila vezi med Gorico, Rovtami, Ljubljano in tudi Buenos Airesom.

Preberite tudi:

V službi Cerkve in naroda

Pred 50 leti je v Argentini umrl mons. Janez Hladnik, ki je po vojni rešil osem tisoč beguncev



Upa tudi rod za njimi

V Rovtah so počastili spomin na mons. Janeza Hladnika

Predstavitev knjige:




Nalaganje
Nazaj na vrh