Generalna skupščina OZN je 21. marec pred dvanajstimi leti razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma: tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeske celice. V številnih državah po svetu pa so otroci z diagnozo Downovega sindroma v veliki meri še vedno žrtve splava.

»Na Islandiji je splavljenih 100 % otrok z diagnozo Downovega sindroma«, je povedal irski ginekolog dr. Peter McParland in dodal, da se v tej otoški državi že pet let ni rodil otrok z Downovim sindromom. Islandija pa ni edina država, ki si želi biti »brez Downovega sindroma«, piše borka za zaščito življenja Lauren Bell v komentarju na spletni strani Pregnancy Help News. Danska je napovedala, da bo v naslednjih desetih letih prav tako »brez Downovega sindroma«. Po besedah Bellove »holokavst otrok z Downovim sindromom postaja globalna epidemija«.

V Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike je splavljenih 90 % otrok z diagnozo Downovega sindroma. Če zdravniki ne bi prepoznali znakov za genetsko nepravilnost, bi starši v mnogih državah vlagali tožbe in zahtevali odškodnino.

Koga se želimo znebiti, se sprašuje Bellova in ob tem navaja izsledke raziskave medijske hiše NBC News, po katerih je 99 % ljudi z Downovim sindromom srečnih, 97 % jih je zadovoljnih s seboj in svojim življenjem, 96 % pa je zadovoljnih s svojim videzom. Z drugimi besedami, ljudje z Downovim sindromom so v veliki večini srečni, zadovoljni in prisrčni člani družbe, česar pa ne moremo reči za tiste, ki so se rodili brez te genetske nepravilnosti, razmišlja Bellova.

Za starše seveda nikoli ni preprosto, če med nosečnostjo izvejo, da se njihov otrok ne razvija po pričakovanjih. Toda velika večina staršev, ki imajo otroka z Downovim sindromom, poroča, da jim je ta otrok obogatil življenje. In to velja tudi za Islandijo, Dansko, Irsko, Veliko Britanijo in ZDA.

Vir: kath.net / www.downov-sindrom.si
Foto: splet