Na Hrvaškem se v teh dneh prepirajo glede simbola krščanske vere. Burno razpravo je pred kratkim izzval predsednik Stjepan Mesić, ki je v nekem radijskem pogovoru zahteval odstranitev križev iz vseh javnih prostorov, saj po njegovem mnenju niso v skladu ‘s principom laicistične države’.

Predsednikova izjava je povzročila nemalo vroče krvi v hrvaškem parlamentu, obenem pa napovedala ponovno volilno kampanjo za najvišje mesto v državi. Mesičev mandat se namreč izteče prihodnje leto, januarja 2010 pa naj bi na Hrvaškem že začeli s predvolilnim bojem.

Hrvaški škofje in cerkveni tednik ‘Glas Koncila’ so poudarili, da križ ni le simbol določene vere, pač pa menijo, da ‘je del hrvaške istovetnosti’. Z Mesićevo izjavo so se odnosi med Cerkvijo in predsednikom države, ki s seboj nosi dediščino komunističnega režima, precej zaostrili. Olje na ogenj pa je Mesić dolil še z izjavo, da je katoliška Cerkev na Hrvaškem privilegirana, saj je vsako leto deležna okoli 37 milijonov evrov iz državnega proračuna. In to kljub temu, da je Hrvaška ‘laicistična država’.

Začetek spora tiči v prispevku v hrvaškem katoliškem tedniku ‘Glas Koncila’, kjer so v nekem komentarju objavili tajne izjave prič na haaškem sodišču. V časopisu so Mesića označili kot ‘velikega izdajalca’. Predsednik se je obrnil na generalno tajništvo Hrvaške škofovske konference v Zagrebu in zahteval preklic zapisanega, saj naj bi bil ‘Glas Koncila’ glasilo hrvaške katoliške Cerkve.

Hrvaški tednik ‘Nacional’ je v eni svojih kolumen zapisal, da se delno strinja s predsednikom Mesićem. V uradih, šolah, bolnišnicah, na policijskih postajah ipd. naj bi izpostavili državne simbole, kamor pa naj križ ne bi sodil. Pri časopisu pa se jim zdi neprimerna izbira trenutka za tovrstno kritiko, saj je predsednik tik pred iztekom svojega mandata.

Ohlajeni odnosi med Mesićem in Cerkvijo na Hrvaškem pa niso nič novega. Predsednik je že večkrat kritiziral duhovščino, da se pretirano politično udejstvuje in na neprimernih mestih širi svoja politična prepričanja. Sam pa je bil deležen kritike, ko se ni udeležil slovesne svete maše ob narodnem prazniku, 25. juniju. Njegovo odsotnost so označili kot neprimerno, saj naj bi se kot nosilec državne funkcije slovesnosti ne udeležil zgolj zaradi protokola, ampak v znamenje spoštovanja duhovnih vrednot na Hrvaškem.

Uradna hrvaška Cerkev je pri komentiranju trenutnih razmer zadržana in zaenkrat ne daje uradnih izjav.