Na prvo nedeljo po godu sv. Frančiška, 7. oktobra, so patri minoriti slovesno praznovali 700. obletnico posvetitve samostanske cerkve sv. Frančiška. Somaševanje škofov koprskega Jurija Bizjaka, novomeškega Andreja Glavana in celjskega v pokoju Stanislava Lipovška, provincialov slovenske in hrvaške province p. Igorja Salmiča in p. Josipa Blaževića, patrov minoritov in obalnih duhovnikov je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. (več o praznovanju v Piranu v novi tiskani številki Družine)

Križni hodnik, ki povezuje minoritski samostan s cerkvijo sv. Frančiška, velja za enega najbolj akustičnih prostorov pri nas.

Nadškof Zore: »Skozi 700 let – s preganjanji sveta in s tolažbami Boga«

»S hvaležnostjo se oziramo na 700 let! Ne na čas, ki je za nami, ampak na ljudi in njihova dela, na njihovo služenje Bogu, na njihovo iskanje in izpolnjevanje Božje volje, na njihove poti k ljudem, k bratom in sestram, z besedo evangelija, z besedo tolažbe, z zakramenti, z Jezusom Kristusom," je dejal v pridigi nadškof Zore in nadaljeval, da tem 700 letom zvestega služenja Bogu in ljudem hočemo danes z vso odločnostjo tudi mi dodati svoje služenje »Bogu in ljudem, popolnoma v istem Duhu, čeprav v drugačnem času: »Vsaj mislimo, da je naš čas drugačen. Pa vendar so v vseh časih ljudje doživljali stiske in blagoslove, bili so prestrašeni zaradi nevarnosti, ki so jim grozile in vedno znova so doživljali Božjo tolažbo.« Nadškof Zore je z besedami cerkvenih očetov dejal, da je »Cerkev skozi vse čase, kakor tudi še danes, hodila skozi preganjanje sveta in s tolažbami Boga«.

Cerkev posvečena 1318, samostan dograjen že pred tem

V Piranu so začeli graditi cerkev sv. Frančiška že leta 1301, kar je izpričano na tabli v cerkvi, predvidevajo, da je bil samostan zgrajen in da so bratje v njem živeli že pred tem datumom. Posebej se je za gradnjo cerkve zavzel takratni piranski župan Mafeo Manolessa; ko je izgubil oblast, se je za nekaj let gradnja ustavila, leta 1315 pa je Manolessa – domnevno je bil bratranec takratnega škofa – spet prišel na oblast in gradnjo cerkve so končali v treh letih. Posvečena je bila leta 1318, o tem imajo ohranjene dokumente. Bratje minoriti so imeli v 16., 17. in 18. stoletju šole po vsem mestu Piran, noviciat, vodili so znano glasbeno šolo, ki jo je obiskoval skladatelj Giuseppe Tartini – po njem se imenuje tudi glavni piranski trg. Piranski minoritski samostan s cerkvijo sv. Frančiška je bil več stoletij središče obalnega kulturnega, šolskega in verskega življenja. Pomembno poslanstvo so patri minoriti v Piranu opravljali do leta 1954, ko je bil samostan v celoti nacionaliziran; vrnjenega so dobili šele leta 1996, z obnovo in številnimi verskimi in kulturnimi dogodki mu spet vračajo prvotno namembnost.

V Piran je z minoriti vstopil Frančiškov duh

Zakaj je župan Manolessa želel v Piran pripeljati Frančiškove brate in duhovnost sv. Frančiška Asiškega? »S Frančiškovimi brati je v mesto Piran vstopila duhovnost utelešenega evangelija. Sv. Frančišek je bil zazrt v Jezusa Kristusa. Ne v idejo Kristusa, ne v idejo evangelija, Kristus zanj ni bil miselna kategorija njegove pameti. Kristus je bil za Frančiška oseba, ki jo je srečeval v svojih molitvah, v srečevanju z evangelijem, Kristusa je Frančišek doživel od blizu,« je dejal nadškof Zore in nadaljeval, da to ni rezervirano samo za svetnike kot je bil sv. Frančišek, ampak da smo takšnega Kristusa, takšen evangelij poklicani živeti vsi kristjani tudi danes. »Ni dovolj evangelij poznati, evangelij je treba živeti,« je dejal nadškof Zore in povabil zbrane, naj jih slavje ob 700-letnici svetišča »napolni s ponižnim pogumom, ko pred nikomur ne bežiš in ničesar svojega ne skrivaš«, bratom minoritom, ki so skozi 700 let skrbeli za svetišče, v njem živeli evangelij, ga oznanjali, v njem delili zakramente, pa čestital ob visokem jubileju in zaželel, da bi Frančiškov duh in oznanjevanje evangelija odmevalo v Piranu še nadaljnjih 700 let.«

"S Frančiškovimi brati je v mesto Piran vstopila duhovnost utelešenega evangelija," je dejal v pridigi nadškof in metropolit Stanislav Zore

Ob patrih minoritih in drugih obalnih duhovnikih so somaševali štirje škofje: upokojeni celjski Stanislav Lipovšek, koprski Jurij Bizjak, ljubljanski Stanislav Zore in novomeški Andrej Glavan


S petjem so slavje obogatili zbor Collegium vocale Celje z zborovodkinjo Bernardo Preložnik Kink in priložnostni orkester pod dirigentskim vodstvom Metoda Tomaca.
Fotografije: K. H.