Avtor v knjigi obravnava t. i. protestantski češki upor (1618–1620) proti katoliškim Habsburžanom, ki je povzročil tridesetletno vojno, po kateri je monarhija utrdila vladarja, ponovno uvedla katolicizem in sprejela politiko postopne germanizacije ter njegove posledice.

Toda povzročil je tudi tridesetletno vojno, eno najhujših vojn v zgodovini človeštva.

Bitka na Beli gori na Češkem

Vojna se je začela na Češkem, ko so češki protestanti skozi okno vrgli cesarjeve svetovalce (dogodek je dobil ime praška defenestracija), odstavili katoliškega kralja Ferdinanda II. in izvolili za novega češkega kralja protestantskega kneza Renskega palatinata Friderika V.

Ferdinand II. je leta 1620 protestantom vrnil udarec (leta 1619 je postal nemški cesar in tako nadomestil izgubljeno moč in oblast), ko je v znani bitki na Beli gori porazil češko vojsko. S to zmago je Ferdinand II. vrnil habsburške dedne dežele pod oblast Katoliške cerkve.

Po začetku na Češkem se je vojna nadaljevala v Palatinatu (ozemlje današnje Nemčije) in se razširila vse do Baltika. Habsburška grožnja je pritegnila k obrambi protestantizma druge protestantske države, Dansko, Nizozemsko, Švedsko in tudi katoliško Francijo. Vojna se je selila nazaj proti jugu vse do Bavarske in potem spet proti severu.

Uničujoča tridesetletna vojna

Do onemoglosti se je vleka vse do leta 1648, ko se je končala s podpisom Vestfalskega miru. Prišlo je do nekaterih ozemeljskih sprememb, Švica in Nizpzemska sta postali neodvisni in bili izločeni iz Svetega rimskega cesarstva. Za nekatere morda še najbolj pomembna posledica vojne je bila, da je protestantizem v Nemčiji postal uradno priznana vera.

Tridesetletna vojna (1618 –1948) se je spet in spet vračala na ista ozemlja in jih pustošila. Zaradi novih vojaških taktik in uvedbe lahkega, gibljivega topništva je bila umrljivost vojakov zelo velika. Vojske so bile velikokrat slabo oskrbovane in poveljniki niso imeli moči, da bi ohranjali disciplino. Zato je prihajalo do plenjenj in nasilja nad prebivalci, ki so v vojni najbolj trpeli.

Luteranci in kalvinisti so postali izenačeni s katoličani

Nekatere številke govorijo o zmanjšanju prebivalstva v Svetem rimskem cesarstvu z 21 na 13,5 milijona. Na Češkem naj bi se število prebivalcev s treh milijonov zmanjšalo na 800.000, pri čemer naj bi bilo od 35.000 čeških vasi popolnoma zapuščenih kar 25.000.

V evropskem merilu se je s tridesetletno vojno končalo obdobje protireformacije in verskih vojn. Luteranci in kalvinisti so postali izenačeni s katoličani.

Nasilje med tridesetletno vojno. Vir: Wikipedia

Naslovi poglavij v Grdinovi knjigi

Češki vozel

Evropa in svet pod patronatom Venere in Marsa

Od trka idearijev do vojne imaginarijev

Izbruh čeke vojne

Liga na pohodu, cesar v sedlu

Danec proti cesarju in Ligi

Faktor Wallenstein

Danci in generalisim med Baltikom in Donavo

Magdeburški vozel

Grom s severa

Veliki dvoboj

Goljatov konec

Razpadla ali sestavljena vojna?

Vojna se ne konča z zmago, temveč z mirom

Westfalski mir in evropski red

Massimo Montanari: Špageti v paradižnikovi omaki

Založba Studia humanitatis je izdala prevod knjige italijanskega avtorja Massima Montanarija z naslovom Špageti v paradižnikovi omaki in podnaslovom Med mitom in zgodovino.

Naslovi poglavij so:

Mit o izvoru

Besede – previdno z njimi

Recepti in proizvodi ali čas in prostor

Razmisleki o(b) krožniku testenin

Špageti Marca Pola: kako se rodi lažna novica

Kruh in testenine, od Srednjega vzhoda do Evrope

Nova imena za nov izdelek

Sicilski talilni lonec in rojstvo industrije testenin

Ko smo špagetom rekli makaroni

Nova kategorija prehrane

Kako se kuha pašta?

»Makaroni« s sirom

Drug način uživanja hrane: vilica

Testenine dobijo drug status

Na zob, al dente

Človek jè to, kar jé

Pašta na belo ali rdeče?

Paradižnik v španski omaki

Srečno srečanje

Začimba za vse

Oljčno olje in iznajdba mediteranske prehrane

Česen in čebula, kmečke dišave

Ščepec zelenega

Špagetno drevo

Tolsta Bologna

Spremno besedo je napisal Bojan Baskar: O genealogiji in morfologiji italijanske pašte.