Kot je dejal, je bila prva v tej zbirki knjiga o Cirilu Žebotu, izšel je prvi del, druga dva dela sta že napisana in bosta kmalu izšla.

Natančen opis, kako je Udba zalezovala Franceta Bučarja

Knjiga o Bučarju je natančen opis, od sicer pretežno uničenega udbovskega gradiva, o tem, kako ga je Udba neutrudno zalezovala.

Omerza je omenil, da je bil Bučar zaradi svojega oporečništva komunističnemu režimu trikrat na robu sodnega procesiranja in temu sledečemu gotovemu zaporu.

Knjiga ima, kot ostale Omerzove o Udbi, prolog, epilog ter dodana imensko kazalo in vire fotografij.

France Bučar na Dragi leta 1978. VIR: Mladika, Trst

Bučarju so prisluškovalne naprave vgradili celo v stranišču

Knjiga dokumentirano opisuje obsežno zalezovanje Franceta Bučarja od leta 1975 do 1990. Slovenska tajna politična policija Udba je Bučarju nadela zalezovalno kodno ime Tikveš.

V zadnjih letih propadlega režima je bil najbolj tajno spremljan posameznik v socialistični Sloveniji.

V njegovi domačiji v Bohinjski Bistrici so udbovci vgradili prisluškovalne naprave celo v stranišču.

Predstavitev knjige v prostorih muzeja VSO v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Bučarju je grozil zapor zaradi pisanja v 57. številko Nove revije

Bučar je bil blizu zapora zaradi pisanja v 57. številko Nove revije in zaradi nastopa pred odborom evropskega parlamenta (20. januar 1989).

Nastop je bil za tiste čase, glede na možnost represalij doma, radikalen in neustrašen, saj je France Bučar med drugim dejal, da je finančna pomoč Jugoslaviji ter podobnim državam nesmiselna in škodljiva, ker jim omogoča nadaljevati »protidemokratično prakso upravljanja svojih ljudstev«.

Jože Smole (takratni šef socialistične zveze) ga je zato označil za narodnega izdajalca.

Ta »izdajalec« in subjekt tajnega udbovskega zalezovanja je čez dobro leto dni postal prvi predsednik demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta in tudi odločilno prispeval k suvereni, mednarodno priznani slovenski državi.

Zato je že v naslovu knjige France Bučar označen za velikana slovenske osamosvojitve.

Bučarja je Udba spremljala pod vzdevkom Tikveš

Prvi dokument, v katerem je Igor Omerza našel udbovsko in zato tajno omenjanje Franceta Bučarja, je datiran s 23. marcem 1975.

To je obdobje, ko je Bučar zaradi svojih za režim spornih javno objavljenih stališč že bil v politični nemilosti in na izhodnih vratih iz poučevanja na Pravni fakulteti.

Decembra 1982 se v udbovskem poročanju prvič pojavi Tikveš – kodno ime zalezovanja Franceta Bučarja. Naslov dokumenta je »Zaveda: Izraelska univerza vabi 'Tikveša' k sodelovanju« in je podpisan s strani načelnika CSDV Ljubljana – mesto Borisa Zoreta.

V oktobrskem udbovskem »varnostnem« dokumentu leta 1983 so udbovci zapisali: »Varnostno zanimiv je program mariborske založbe Obzorja.

V zbirki Znamenja, ki jo ureja Dimitrij Rupel, naj bi v prihodnjem letu izšla knjiga razprav Franceta Bučarja Utvara in resničnost.« Omerza je dodal, »da Udba ne bi bila Udba, če se ne bi dokopala do rokopisa te knjige«.

Uvod v predstavitev je naredil dr. Jože Dežman. FOTO: Ivo Žajdela

Bučarjev »zasnutek propagatorskega spisa kontrarevolucije«

Udbovci so oktobra 1983 v oceni ukradenega rokopisa nove Bučarjeve knjige ta rokopis secirali in sesekljali. Po obilnem citiranju iz njega so namreč izvedli naslednji grozeči zaključek:

»Iz navedenih citatov je mogoče razločiti, da Bučarjev rokopis ni znanstvena analiza, temveč zasnutek propagatorskega spisa kontrarevolucije, ki na več mestih odkrito namiguje na rušenje jugoslovanske države in zlasti družbenopolitičnega socialističnega samoupravljanja ...

V Bučarjevem rokopisu je več kot dovolj elementov za kvalifikacijo po 114. (Kontrarevolucionarno ogrožanje družbene ureditve), 133. (Sovražna propaganda) in 157. členu (Žalitev SFRJ) Kazenskega zakona SFRJ.«

April 1984, v udbovski Varnostni oceni izvemo, da »z veliko pozornostjo pričakujejo posamezniki izdajo Bučarjeve knjige Utvara ali resničnost ...

Rupel je v stikih s somišljeniki poudarjal, da je pripravljen prevzeti nase tudi kazensko odgovornost, samo da bi Bučarjeva knjiga izšla.«

Igor Omerza med predstavitvijo. FOTO: Ivo Žajdela

Jože Smole: Bučarjev nastop v evropskem parlamentu je enak »nacionalnemu izdajstvu«

Igor Omerza je seveda opisal tudi dogajanje iz začetka leta 1988, ko je »prišel nekakšen veliki finale Franceta Bučarja v propadlem in zato bivšem slovenskem socialističnem režimu, saj je na povabilo Otta von Habsburga odpotoval v Strasbourg in 20. januarja nastopil pred 'Habsburgovo' sekcijo.

Nastop je bil za tiste čase, mislim na možnost represalij doma, radikalen in neustrašen, saj je France med drugim dejal, da je finančna pomoč Jugoslaviji in podobnim državam nesmiselna in škodljiva, ker jim omogoča nadaljevati 'protidemokratično prakso upravljanja svojih ljudstev'.«

Odzval se je Jože Smole, ki je 11. marca 1988 na posvetu slovenskih zadružnikov v Murski Soboti dejal: »Zame je to, kar je naredil France Bučar v tem govoru v sekciji evropskega parlamenta, enako nacionalnemu izdajstvu.«

S predstavitve. FOTO: Ivo Žajdela

Zelo so se trudili, da preprečijo »nekatere nespremenljive objave«

V Beogradu je 7. aprila 1988 potekal sestanek zveznega notranjega ministra Dobroslava Ćulafića z republiškimi in pokrajinskimi notranjimi sekretarji.

Slovenski notranji minister Tomaž Ertl je tam dejal: »Mi smo dali /slovenskemu političnemu vrhu/ samo v preteklem letu /1987/ o meščanski desnici 127 informacij, o Ruplu 34, o Hribar Spomenki 27, o Bučarju 47, Blažiču 20, Pučniku 4, Ošlaku 5, od teh novih družbenih gibanj – o Hrenu 17, Janši 10, Mastnaku 14, Tomcu 7 ...

Na temelju teh informacij moram reči, da so se zelo trudili, predvsem v socialistični zvezi in v centralnem komiteju, da se preprečijo nekatere nespremenljive objave ...«

Z novo knjigo neumornega Igorja Omerze o Udbi z naslovom France Bučar – Tikveš smo tako dobili še eno prepotrebno osvetlitev zločinskega komunističnega udbovskega režima.

V priponki je celotna predstavitev Igorja Omerze.

Igor Omerza, knjiga France Bučar in Udba, predstavitev 1. 2. 2023.doc