Foto: Tatjana Splichal

Na velikonočni ponedeljek obudimo nekaj iger iz bogate slovenske zapuščine.

Na razstavi v Centru DUO v Veržeju je razstavljenih okrog 500 različnih pirhov. Na ogled so tudi igre, ki se jih s pirhi lahko igramo. V preteklosti so to običajno počeli na velikonočni ponedeljek.

Sekanje, trkanje, potačkanje pirhov

Igre s pirhi so bile posebno veselje otrok na Gorenjskem in južnem Koroškem. S pisanicami so se igrali tudi v Prekmurju, na Ormoškem in v Porabju. Najbolj razširjena igra s pirhi je bilo trkanje. Dva igralca sta trčila špici pirha drug ob drugega. Zmagovalec je bil tisti, katerega pirh je ostal cel. V Prekmurju, posebej na Goričkem, so potačkali remenke tako, da so jih kotalili po travniku. Na južnem Koroškem in Gorenjskem so pirhe spuščali oziroma kotalili po klančini, narejeni iz dveh palic ali grabelj. V spodnjem delu so ciljali prvo jajce. Če je z njim igralec zadel spodnje jajce, mu je lastnik le-to »plačal«. V Prekmurju so pisanice metali visoko v zrak in tekmovali, komu bo najdlje uspelo obdržati celo jajce. Če jih je zmanjkalo, so jih iskali kar v najbližjih gnezdih. Na Gorenjskem so sekali pirhe. V pirh so iz določene razdalje metali kovanec. Nagrada je bil pirh ali kovanec, ki je ostal v njem.

Pirhe so po koncu iger pojedli.

Zagotovo pa bi se bilo škoda igrati z večino pirhov, ki si jih je mogoče ogledati na razstavi. Posebno ne s pirhom Mirana Žužka iz Ižakovcev. Za izjemen vzorec, ki ga je oblikoval v gosjem jajcu, je navrtal kar 4.009 luknjic.

Več o igrah s pirhi si preberite v velikonočni, dvojni številki Družine.