Lovljenje je otroška igra, ki se jo žal otroci zunaj šolskega okolja le redko igrajo. Poznamo različna lovljenja. Pri klasičnem lovljenju določimo otroka, ki bo lovil prvi. Lahko določimo tudi zapik, kjer si otroci za kratek čas spočijejo. Kogar lovec ujame, nato lovi. V drugem primeru lahko ujeti igralci okamenijo in jih morajo soigralci rešiti. Včasih smo tej igri rekli »okamenele babe«, danes pa se ji pogosteje reče »bratec, reši me«. Roland Gööck v Veliki knjigi iger omenja še druge oblike lovljenj.

Navzkrižno lovljenje. Lovec teče za soigralcem. V primeru, da mu drug soigralec prekriža pot, mora opustiti zasledovanje prvega in se podati za drugim. To traja tako dolgo, dokler mu nekoga ne uspe ujeti.

Lovljenje sence. Igra se lahko igra le zunaj in v sončnem vremenu. Lovec mora pohoditi senco soigralca.

Počepanje. Klasično lovljenje, pri katerem lahko lovljeni počepne in ga takrat lovec ne more ujeti.

Solni stebri oz. Ljubljana–Zagreb–Beograd–STOP. Eden od igralcev stoji ob steni, z...