»Ta – ›Tukaj sem‹, je privolitev, je postavitev pred Gospoda, ki jo izrečemo enkrat, potem pa jo izgovarjamo iz dneva v dan; manj z besedami, za katere vedno bolj spoznavamo, da so lahko majhne in plitve, bolj valovanje zraka kot pa odločitev srca, pač pa z vrednotami, ki jih živimo in oznanjamo, z odnosi, ki jih oblikujemo, pa tudi z darovanjem, s katerim potrjujemo, da smo tukaj, pred teboj, Gospod Jezus Kristus, tudi takrat, ko biti pred teboj zahteva pogum in žrtev. Dragi Luka, podari se Kristusu, ves in popolnoma, izroči se mu scela, da se boš mogel v vseh svojih poslanstvih tako popolnoma podarjati tudi ljudem.«

FOTO: Tatjana Splichal

Nadškof se je zahvalil staršema in vsem, ki so Luka učili moliti, zaupati v Boga, Boga častiti in slediti njegovim besedam ter povabilom.

Nadškof Zore. FOTO: Tatjana Splichal

»Verjamem, da to ni bilo vedno enostavno. A v moči Božje milosti ste sprejeli njegovo voljo. Dragi Luka, pa tudi ti nikoli ne pozabi, kje in v čigavem objemu si doživljal prva spoznanja Božje dobrote in bližine, kjer si prvič zaslutil, da je Bog ljubezen in pri kom si se učil nehlinjene vere, kakor pravi Pavel Timoteju. Bodi zvest koreninam, bodi zvest veri, iz katere si zrastel, da bodo tvoji sadovi bogati in zdravi.«

FOTO: Tatjana Splichal

Nagovor pa zaključil z besedami, ki jih je položil Luku na srce: »Ta boj s temo je mogoče bojevati samo s Kristusom. In sicer na dva načina, na dveh krajih. Na gori, kajti Mojzesove roke, dvignjene v molitvi k nebu, so odločale o izidu spopada v dolini. In v dolini, saj je potrebno bitke proti zlu bojevati v dolini, kdaj morda tudi v dolini smrtne sence. A ne pozabimo: Bog je z nami vse dni, do konca sveta.«

Znamenje predanosti in izročenosti Bogu je ležanje na tleh med petimi litanijami. FOTO: Tatjana Splichal

»Ali hočeš biti po polaganju mojih rok in po daru Svetega Duha posvečen za službo Cerkvi?« je vprašal nadškof. Luka pa je odgovoril: »Hočem!« FOTO: Tatjana Splichal

Prosimo Vsemogočnega Boga Očeta, naj na tega služabnika, ki ga imam za vrednega, da ga sprejmemo v sveti red diakonata, dobrotno izlije milost svojega blagoslova. FOTO: Tatjana Splichal

Domači župnik Andrej je novemu diakonu pomagal obleči dalmatiko. FOTO: Tatjana Splichal

Med obredom posvetitve je nadškof Luku izročil Jezusov evangelij, saj je z diakonskim posvečenjem postal njegov glasnik in mu naročil, naj veruje, kar bo bral; naj uči, kar bo veroval; naj živi, kar bo učil. FOTO: Tatjana Splichal

Bratski poljub je znamenje veselja, da je Cerkev dobila novega služabnika – diakona. FOTO: Tatjana Splichal

Domači župnijski pevski zbor je z ubranim in lepim petjem 'približal' nebeški Jeruzalem. FOTO: Tatjana Splichal

Lep jesenski dan je omogočil, da so obred posvečenja in sveto mašo lahko spremljali tudi zunaj, saj je bila ihanska cerkev premajhna za vse, ki so prišli na diakonsko posvečenje. Po slovesni sveti maši pa so se vsi zadržali v prijetnem druženju ob obari in golažu, pa tudi ob bogato obloženih pladnjih s sladkimi dobrotami.

Skupna fotografija diakona z domačimi, nadškofom in domačim župnikom. FOTO: Tatjana Splichal

Še nekaj fotografij Tatjane Splichal z diakonskega posvečenja si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji. 

1/20