V svojem svetovno znanem delu Zgodovina moderne Palestine Ilan Pappe predstavlja svoj neposreden pogled na zapleteno palestinsko zgodovino od otomanske vlade v 19. stoletju, britanskega mandata in ustanovitve države Izrael leta 1948 do vojn in spopadov, ki odtlej pretresajo to nesrečno deželo.

Knjiga pripoveduje zgodbo o sobivanju in sodelovanju, a tudi hkratnem zatiranju, okupaciji in izgonih. Pri tem izpostavlja vzorce tako kontinuitete kot razkolov. V njenem središču so glasovi mož, žena, otrok, kmetov, delavcev, prebivalcev mest, Judov in Arabcev, ki so preživljali te čase.

O življenju v času, ko so Palestinci in Izraelci (spet) v globokem konfliktu

V tej tretji, dopolnjeni izdaji avtor zarisuje povezave med sodobnimi dogodki, kot so vojna v Libanonu, nasilje v Gazi in arabska pomlad, z dolgo zgodovino Palestine, upoštevajoč pri tem tako uspeh Izraela kot brezkončno katastrofo in trpljenje Palestincev. Kljub vsem strahotam pušča kanček upanja za boljše življenje ljudi, ki živijo v Palestini ali so bili iz nje izgnani.

Knjiga Zgodovina moderne Palestine Ilana Pappeja v posodobljeni izdaji, ki svojo pripoved začne v 19. stoletju, govori tudi o dramatičnih dogodkih v devetdesetih letih 20. stoletja in v zgodnjem 21. stoletju. Leta, ki so se začela z optimizmom, ko se je sklepal sporazum iz Osla, so se končala z drugo intifado in povečano militantnostjo na obeh straneh. Ilan Pappe pojasnjuje razloge za neuspeh sporazuma in rešitve dveh držav ter razmišlja o življenju v času, ko so Palestinci in Izraelci spet v globokem konfliktu.

Pripoved, ki ne bi ponavljala že znanih različic obeh sprtih strani

»Zamisel o tej knjigi je vzklila na univerzi v Haifi med mojim predavanjem z naslovom Zgodovina palestinskega konflikta,« pojasnjuje avtor v knjigi in doda, da so zelo pozorni in zagnani judovski in palestinski študenti vedno znova zahtevali pripoved o zgodovini svoje dežele, ki ne bi ponavljala že znanih različic obeh sprtih strani, ampak bi spoštovala obe in bi vključila tiste, ki niso del zgodbe, bila pa bi predvsem bolj optimistična glede prihodnosti. »Pisati sem začel v somraku Sporazuma iz Osla in se s težavo posvečal njihovi želji. Potem pa sem ugotovil, da so nam marljivi raziskovalci že priskrbeli nove poglede na Palestino, le da jih niso nikoli predstavili v skupni zgodbi. Vsem tem novim pristopom je bilo skupno to, da so poskušali povedati zgodbo ljudi in dežele in ne le visoke politike, dogmatičnih ideologij ali na pamet naučenih narodnih pripovedk.«

Mnogo žrtev je bilo, in jih še vedno je

Že to, da so si judovski in palestinski študenti želeli slišati zgodbo z vidika humanista in ne nacionalista, etničnega ali verskega, je bilo znak upanja za prihodnost. Ta vidik narekuje ton celotne knjige. To je pripoved o ljudeh v Palestini, ki so trpeli in postali žrtve človeških norosti, poznanih iz mnogih drugih delov sveta. Knjiga obsoja žaljivo moč, ki jo ljudje v imenu te ali one ideologije izrabljajo proti drugim ljudem, ker je lahko le vir ogromnega zla in zelo malo dobrega. Takšne človeške ambicije so skovale napade, okupacije, izgone, diskriminacije in rasizem v Palestini.

Glavne osebe te knjige so zato žrtve teh nesreč: ženske, otroci, kmetje, delavci, navadni prebivalci mest, mirovniki in aktivisti za človekove pravice. »Zlobneži« so v neki meri arogantni generali, pohlepni politiki, cinični državniki in mizogini moški. Mnogo žrtev je bilo, in še vedno je, med staroselskim ljudstvom Palestine, Palestinci, veliko pa jih je tudi v skupnosti prišlekov, ki se zdaj razvijajo v drugo generacijo domorodcev, Judov.

Predlog alternativnega branja za tiste, ki mislijo, da so prebrali že vse

»Stalno nas opozarjajo, da ne smemo biti sužnji svoje zgodovine in spomina,« je zapisal Ilan Pappe in dodal, da je to knjigo napisal z namenom, da je treba, če želiš doseči takšno osvoboditev, najprej na novo napisati oziroma rešiti izbrisano in pozabljeno zgodovino. »Nasilno, simbolično in resnično izključevanje ljudi iz hegemonistične pripovedi o preteklosti je vir nasilja v sedanjosti. Razni zgodovinarji, ki so prišli neposredno iz pozabljenih ali odrinjenih skupnosti v Palestini, so s svojimi izvirnimi in pionirskimi deli ustvarili opeke, s katerimi zdaj gradim svoj trenutni projekt, prenovljeno zgodovinsko sliko Palestine. Tega ne počnem iz intelektualne radovednosti, ampak iz želje, da bi razsejal obširnejšo pripoved o tem, kar se je zgodilo v deželi, ki, na veliko žalost svojih prebivalcev, nikoli ne izgine z naslovnic časopisov, čeprav po prebivalstvu ne presega Londona ali New Yorka, njeno ozemlje pa je manjše od vsakega izmed Velikih jezer v Severni Ameriki.

Knjiga je dvoje: ali uvod za tiste, ki se prvič zanimajo za deželo, če takšne srečne osebe sploh še obstajajo, ali predlog alternativnega branja za tiste, ki povsem razumljivo mislijo, da so prebrali že vse, kar je treba vedeti, o raztrgani in izmučeni deželi Palestini.«

Ilan Pappe Zgodovina moderne Palestine – kazalo

Slovi po revizionističnih interpretacijah izraelske zgodovine

Ilan Pappe je direktor Evropskega centra za palestinske študije na Univerzi v Exetru, Velika Britanija. Je avtor obširnih razprav o politiki Bližnjega vzhoda ter slovi po svojih revizionističnih interpretacijah izraelske zgodovine in kot kritik izraelske politike do Palestincev. Leta 2007 je prejel palestinsko knjižno nagrado za življenjsko delo. Napisal je tudi dela The Making of the Arab-Israeli Conflict, 1947–1951 (1992/1994, I. B. Tauris), The Modern Middle East (2005, Routledge) in The Ethnic Cleansing of Palestine (2006, Oneworld Publications).