Zapri
Iskanje

Imeti rad domovino, državo, dom in družino

Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 22. 11. 2021 / 14:15
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.11.2021 / 14:26
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Imeti rad domovino, državo, dom in družino

Imeti rad domovino, državo, dom in družino
Konferenca je želela spregovoriti zlasti o našem odnosu do Slovenije. FOTO: Tatjana Splichal
Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) se je želelo s 3. mednarodno konferenco »Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto« pokloniti Sloveniji za njeno 30-letnico samostojnosti.

Konferenca je na medmrežju zbrala 130 udeležencev iz 9 držav, v katerih živimo Slovenci. »Želeli smo spregovoriti o tem, kakšen je naš odnos do Slovenije, na čem temelji in kako v Sloveniji in po svetu ohranjamo slovenski jezik, kulturo in tradicijo, znanje in zgodovinski spomin glede na to, da so korenine Slovencev zrasle na skupnem geografskem področju,« je o razlogih za organizacijo dejala Erika Ašič, urednica e-zbornika o konferenci.

S prepričanjem lahko povem, da ni v ničemer slabo sprejeto dejstvo, da sem Slovenec. Prej nasprotno. Hitro se pokaže zanimanje za Slovenijo, za njen jezik, kulturo in ljudske pesmi. (Marcos Fink)

Dobre prakse v procesu domovinske in državljanske vzgoje

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v uvodnem nagovoru poudaril, da »imeti rad svojo domovino, državo, dom in družino, sodržavljane« lahko pokažemo na veliko plemenitih načinov, tudi s predstavitvami izvirnih dobrih praks v procesu domovinske in državljanske vzgoje v vrtcih, šolah, na javnih prireditvah.

Smo varuhi naših identitetnih prvin

»Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu imamo edinstven in živ zgodovinski spomin na večstoletne bitke za slovensko suverenost, odločnost in neomajnost, bistroumnost in iznajdljivost. Identitetne prvine, denimo slovenski jezik in kultura, so lastne le nam in mi smo njihovi varuhi. Spoznati samega sebe pomeni poznati te ključne identitetne prvine in hkrati prepoznati ključne razlike z drugimi na pozitiven in samozavesten način. To smo dolžni sebi, prednikom, otrokom in prihodnjim rodovom,« je prepričan Alojz Kovšca.

Slovenščina ni drugorazredni jezik, je sveto, kar moramo ohraniti. (Mojca Škrinjar)

Položaj slovenščine je znova ogrožen

Poslanka Mojca Škrinjar, nekdanja državna sekretarka na šolskem ministrstvu, je podčrtala, da je identiteta naroda zlasti njegova kultura in znotraj nje jezik. »Danes, 30 let po izbojevani lastni državi, je položaj slovenščine znova ogrožen. Zaskrbljujoč je trend, ki z načinom 'kuhanja žabe' potihem, toda invazivno sega tako v akademska območja kot v vsakdanje življenje,« opozarja poslanka.

Jezik je najpomembnejši del identitete naroda

»Slovenke in Slovenci smo naklonjeni večjezičnosti, strpni do kulturnih razlik, prijazno sprejemamo tujce. Naj tako ostane. Ob tem pa ne smemo niti za trenutek opustiti skrbi za svoj jezik, ki so nam ga ohranili in izročili predniki. Jezik je najpomembnejši del identitete naroda, ki mu sledijo tudi druge vrednote – kultura, znanstveni, umetniški in delovni dosežki, raven demokracije in svetovljanstvo, ki ga znamo izraziti s tem, ko cenimo druge kulture. Slovenščina ni drugorazredni jezik, je sveto, kar moramo ohraniti,« je dejala Mojca Škrinjar.

Spoznati samega sebe pomeni poznati ključne identitetne prvine in hkrati prepoznati ključne razlike z drugimi na pozitiven in samozavesten način. (Alojz Kovšca)

Na glasbene odre kot Slovenec in kot svetovljan

Vrhunski pevec, baritonist Marcos Fink je med drugim navrgel, da na glasbene odre po svetu stopa kot Slovenec, zaradi svoje emigrantske zgodbe pa tudi kot svetovljan, kar vsakomur s ponosom pove. »S prepričanjem lahko povem, da ni v ničemer slabo sprejeto dejstvo, da sem Slovenec. Prej nasprotno. Hitro se pokaže zanimanje za Slovenijo, za njen jezik, kulturo in ljudske pesmi.«

Lastovke se vračajo

Zadnja leta, dodaja Fink, opažamo selitev slovenskih družin z več otroki iz tujine v Slovenijo, ker se čutijo pripadnike našega naroda, čeprav so rojeni izven matične domovine: »Ta proces je zelo pozitiven, lastovke se vračajo, bi lahko rekli. Osebno sem tega vesel, ker tu zaživijo na novo, čeprav so odločitve za tako selitev težke. Običajno so to aktivni člani slovenske skupnosti v diaspori in je njihov odhod zaznan kot boleča izguba vitalne moči za slovensko skupnost v tujini,« je poudaril Marcos Fink.

Nalaganje
Nazaj na vrh