Na prvi pomladni dan se je v večnost poslovila akademikinja Zinka Zorko. Bila je humanistka v najžlahtnejšem pomenu te besede: znanstvenica in raziskovalka, »ki je za najvišjo vrednoto prepoznavala spoštovanje človekovega dostojanstva, skrb za človeka in akademsko odličnost in poštenost«, je o njej zapisal Marko Jesenšek. Dolga desetletja je raziskovala slovenski jezik, bila je »sinonim za slovenska narečja«. Ob njeni 80-letnici (februarja 2016) je izšla znanstvena monografija z naslovom Rojena v narečje, za katero sta članke prispevala tudi upokojeni pomožni škof Jožef Smej in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Slednji je zapisal, da pri Zorkovi še posebej občuduje sposobnost povezovanja znanstveno-raziskovalnega dela in njeno skrb za graditev družinskega življenja ter njeno povezanost z najdražjimi. »Zinka Zorko je najprej in predvsem žena srca, srčne kulture in človeške širine. V njej vidimo udejanjeno bogastvo znanja, izkušenj ter po drugi strani srčnega humanizma /.../ Njena osebnost nam kaže, da znanje pritegne šele takrat, ko je 'utelešeno', ko postane del življenja.« Svojega bogatega znanja ni posredovala samo s pomočjo študij, znanstvenih prispevkov in monografij, iizkušnje in ljubezen do slovenskega jezika je kot priljubljena profesorica delila generacijam mladih študentk in študentov. Ni posredovala le znanja, ampak predvsem ljubezen do živega maternega jezika.

Rodila se je24. februarja 1936 v Spodnji Kapli. Leta 1961 je diplomirala na ljubljanski filozofski fakulteti iz slovenskega in ruskega jezika in slovenske ter ruske književnosti ter tam leta 1986 tudi doktorirala. Bila je predstojnica mariborske slavistike, prodekanka za znanstvenoraziskovalno delo in prorektorica Univerze v Mariboru. Središče njenega znanstvenega dela je bilo raziskovanje koroških, štajerskih in panonskih narečij, pa tudi govorov zunaj meja Slovenije, med drugim v Podjuni. Na raziskovalni poti jo je, kot pravijo slavisti, »gnalo srce, ne le suhoparni znanstveni razum«.

Njena bibliografija, po Cobissu od 1976 do 2016, obsega prek 600 naslovov, od tega več kot 30 izvirnih znanstvenih člankov, več kot 50 znanstvenih prispevkov na konferenci, več kot 30 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji. Za uspehe, dosežke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem ter vzgojno-izobraževalnem delu je prejela srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru, leta 2013 pa najvišjo nagrado Republike Slovenije na področju znanosti in raziskovanja - Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

Odšla je »dobra vila žive slovenske besede, angel varuh materinščine«, so zapisali ob slovesu njeni kolegi z Univerze. Naj počiva v miru.

Več o Zinki Zorko lahko preberete na povezavah:

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/angel-varuh-materinscine?Open

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-11-Aktualno-3?Open