Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Bil je eden največjih papežev prvih stoletij, odločen in samozavesten voditelj, ki pa je moral po sili razmer v času naglega propada zahodnega rimskega cesarstva tudi politično nastopati. Bil je prijatelj in velik zagovornik krivično preganjanega svetega Janeza Zlatoustega, odločen nasprotnik pelagijanizma in nesporna avtoriteta po vsem krščanskem svetu. Obenem pa, zlasti ob zavzetju Rima, edini zaščitnik ogroženih prebivalcev Rima.

Ime: Inocenc izhaja iz latinske besede innocens, ki pomeni »nedolžen, brez greha«.

Rodil se je v 4. stoletju v Albanu (Lazio) blizu Rima (danes rimsko predmestje),

umrl pa 12. marca 417 v Rimu.

Družina: Bil je Rimljan, sin svojega prednika na papeškem prestolu, Anastazija, ki je bil najprej oženjen in je imel družino, ob posvečenju pa se je po cerkvenih predpisih od nje ločil.

Sodobniki: sv. Janez Zlastousti, sveti Avguštin, cesarja Arkadij in njegova žena Evdoksija ter Honorij, krivoverec Pelagij, aleksandrijski patriarh Teofil.

Izvolitev: Inocenc je že bil duhovnik, ko so ga 12. decembra 402 izbrali za papeža, 40. naslednika svetega Petra. Papež je bil 15 let.

Prednik: Anastazij I. (399–402).

Naslednik: Zosim (417–418).

Primat: Zavzeto je branil primat rimske Cerkve in zahteval, da se vse pomembne cerkvene zadeve predložijo papežu, da o njih odloča. Treba se je ravnati po tem, kar ohranja in uči rimska Cerkev. Iz tega časa je tudi znani Avguštinov izrek: »Roma loputa causa finita«, Rim je odločil, primer je končan.

Razmere: Papeževanje Inocenca I. so zaznamovali predvsem trije žalostni dogodki: izgnanstvo in smrt sv. Janeza Zlatoustega, razdejanje Rima in širjenje pelagijanizma.

Ropanje Leta 410 je zahodnogotski kralj Alarik zavzel in izropal Rim, kar je pretreslo ves tedanji svet. Papež si je sicer prizadeval, da do tega ne bi prišlo, a je bil prepozen. Po svojih najboljših močeh pa je pomagal prebivalstvu in mu dajal zatočišče v cerkvah, ki so jim pogani prizanesli.

Krivoverstvo: Menih Pelagij je najprej v Rimu, nato pa v Afriki začel širiti svoj nauk, da je človek sam iz sebe zmožen dobrih del brez posebne božje pomoči in da se zato lahko zveliča tudi brez Kristusove milosti. Zmote je obsodilo več afriških sinod, ki jih je Inocenc potrdil.

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Upodobitve: Upodobljen je v vrsti papežev v cerkvi svetega Pavla, kažejo pa ga tudi z angelom, ki mu prinaša krono.

Grob: Pokopali so ga v Poncijanovih katakombah v Rimu, kasneje pa je njegove relikvije saški knez Liudolf prenesel v Nemčijo (v Gandersheim), kjer jih hranijo v kripti tamkajšnje božjepotne cerkve.

Goduje: 12. marca, prej 28. julija.