Zagovornik načela enakosti: več upoštevanja verskih prehranskih omejitev

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino aprila letos priporočil, naj vrtci in šole pri pripravi jedilnikov upoštevajo tudi prehranske omejitve otrok in mladostnikov, povezane z vero ali prepričanjem, poroča STA. Med drugim je izpostavil potrebo po ustreznih alternativah, pravočasni objavi jedilnikov z natančno navedenimi sestavinami ter možnosti prilagoditve prehrane tudi pri šoli v naravi in pri projektu šola v kulturi.

Okrogla miza o varstvu pred diskriminacijo delavcev, ki jo ob mednarodnem prazniku dela pripravlja Zagovornik načela enakosti. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Ob tem je dejal, da je odnos do muslimanskih otrok v šolah problematičen, če jim ni omogočeno, da bi vedeli, kaj vsebuje obrok, saj bi se tako lahko izognili hrani, ki je zanje po veri prepovedana ter si doma pripravili alternativo. Po njegovem mnenju gre pri tem za vprašanje spoštovanja verske svobode in nediskriminacije.

Tudi Islamska skupnost v Sloveniji je priporočilo pozdravila. Njen predsednik Mufti Nevzet Porić je poudaril, da bi bile težave otrok, ki zaradi vere ne uživajo svinjine, mogoče reševati z razmeroma preprostimi ukrepi – denimo tako, da se eno vrsto mesa nadomesti z drugo.

Predsednik Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji in ljubljanski mufti dr. Nevzet Porić. FOTO: STA/Tamino Petelinšek

Ministrstvo: prilagoditve zaradi verskih prepričanj niso sistemska obveznost

Na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino smo se s konkretnimi vprašanji o organizaciji prehrane obrnili maja letos, ko se je tema pričela pojavljati v medijih. Ministrstvo je v odgovoru pojasnilo, da javni vzgojno-izobraževalni zavodi šolsko prehrano organizirajo v skladu z veljavnimi strokovnimi smernicami in načelom enake obravnave in dostopnosti za vse otroke, učence in dijake.

»Ob tem je priporočeno, da se v besedilo vnaprej objavljenega jedilnika vključi vse najpomembnejše informacije, kar vključuje nedvoumno in korektno poimenovanje vključenih živil. Priporočeno je, da se oblikuje mesečni jedilnik oziroma, da se v primeru tedenskega jedilnika informacije javno objavi pravočasno,« so zapisali.

Smernice, ki jih je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel 23. novembra 2023,  določajo priporočeno pogostost vključevanja različnih skupin živil in priporočajo, da se enkrat tedensko organizira obrok brez mesa oz. mesnih izdelkov. »Pri tem ne določajo dneva v tednu, ko naj se tak obrok zagotovi, temveč je njegova razporeditev prepuščena strokovnemu načrtovanju jedilnika posameznega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Tudi brezmesni obrok mora zagotavljati ustrezno energijsko in hranilno vrednost,« pojasnjujejo.

Odločitev o obsegu ponudbe je v pristojnosti vzgojno-izobraževalnega zavoda

Prilagoditve prehrane v zavodih se praviloma na podlagi ustreznih strokovnih dokazil zagotavljajo predvsem iz zdravstvenih razlogov, denimo zaradi alergij, intoleranc in drugih medicinsko utemeljenih prehranskih potreb. Zavodi sicer lahko poleg osnovnega jedilnika ponudijo tudi dodatne obroke, če jim to dopuščajo kadrovske, prostorske in druge organizacijske možnosti. Odločitev o obsegu takšne ponudbe je po pojasnilu ministrstva v pristojnosti posameznega vzgojno-izobraževalnega zavoda. 

»Starši lahko posamezni obrok skladno s pravili šolske prehrane odjavijo oz. se z zavodom, če to dopuščajo njegove organizacijske možnosti, dogovorijo o načinu koriščenja prehrane. Takšne individualne rešitve pa ne pomenijo sistemske obveznosti prilagajanja jedilnikov na podlagi verskih prepričanj,« poudarjajo.

Cerkveno pravo samo po sebi javnim šolam ne nalaga obveznosti, da bi morale zaradi katoliške petkove pokore pripraviti poseben jedilnik. Če pa šole v okviru svojih možnosti upoštevajo tudi versko pogojene prehranske navade učencev ali dijakov, je to znamenje spoštovanja do njihovega prepričanja in ga lahko razumemo kot dobrodošlo prakso. (dr. Gabriel Kavčič, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference)

Nekatere šole prilagoditve že omogočajo

Kako je s tem v praksi, je od šole do šole različno. Islamska skupnost je z raziskavo ugotovila, da šole pri prehrani v večji meri upoštevajo posebnosti krščanske vere kot prehranske omejitve drugih veroizpovedi. »V petem tednu, ki je potekal od 4. do 8. marca 2024, smo obravnavali 417 šolskih jedilnikov. Pri dopoldanski malici smo ugotovili, da 158 jedilnikov ni vključevalo svinjine, kar je približno 38% celotnega vzorca. Kar 173 jedilnikov je svinjino vključilo enkrat na teden, 70 jedilnikov je svinjino vključilo dvakrat, 15 trikrat in en jedilnik je svinjino v tem tednu ponudil štirikrat,« so zapisali v raziskavi.

Spletni medij Domovina.si je preveril več konkretnih primerov, kjer šole in vrtci otrokom omogočajo obrok brez svinjine. V kranjskih vrtcih lahko starši ob prijavi označijo, da otrok potrebuje jedilnik brez svinjine, pri čemer za takšno prilagoditev ne potrebujejo zdravniškega potrdila. Vrtec omogoča tudi izbiro brezmesne prehrane. OŠ Venclja Perka v Domžalah je v uradnem poročilu za šolsko leto 2023/24 zapisala, da so muslimanskim učencem omogočili prehrano brez svinjine. 

Kot je v prispevku za 24ur pojasnil ravnatelj OŠ Kašelj Jernej Šoštar, pri pripravi jedilnikov že upoštevajo prehranske potrebe otrok različnih veroizpovedi: »Pripravimo menije na tak način, da upoštevamo te vrste smernic in imamo na izbiro, če je kakšna svinjina, tudi nadomestilo v obliki govedine recimo ali pa piščanca.«

Podobne možnosti je mogoče najti tudi na nekaterih drugih šolah. Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani za šolsko leto 2025/26 na svoji spletni strani med drugim navaja dietni meni in meni brez svinjine.

Kaj pa katoličani?

Katoliška cerkev ima namreč prav tako določena pravila glede prehranjevanja. Za katoličane je petek dan posebnega spomina na Kristusovo trpljenje in smrt, zato ga Cerkev razume kot dan pokore, molitve, odpovedi in dobrih del. Ena od tradicionalnih oblik takšne pokore je zdržek od mesa. Po cerkvenem pravu zdržek od mesa velja za vernike od dopolnjenega 14. leta. Strogi post pa velja od polnoletnosti do začetka 60. leta in je posebej določen za pepelnico in veliki petek.

Po cerkvenem pravu zdržek od mesa velja za vernike od dopolnjenega 14. leta. Strogi post pa velja od polnoletnosti do začetka 60. leta in je posebej določen za pepelnico in veliki petek.

Dr. Gabriel Kavčič, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference in moralni teolog, je za spletno Družino pojasnil: »Zunaj teh dni je mogoče petkovo odpoved od mesa nadomestiti tudi z drugimi oblikami pokore, na primer z molitvijo, branjem Svetega pisma, odpovedjo razvadam ali dobrimi deli,« je pojasnil Kavčič. Toda ali bi morale šole zaradi tega spreminjati svoje jedilnike?

Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič. FOTO: Bogomir Štefanič

Cerkev od šol tega ne zahteva

Dr. Kavčič poudarja, da cerkveno pravo javnim šolam ne nalaga obveznosti, da bi morale zaradi katoliške petkove pokore pripraviti poseben jedilnik. »Če pa šole v okviru svojih možnosti upoštevajo tudi versko pogojene prehranske navade učencev ali dijakov, je to znamenje spoštovanja do njihovega prepričanja in ga lahko razumemo kot dobrodošlo prakso,« pravi.

Pri tem pa opozarja na razliko med katoliškim zdržkom in nekaterimi drugimi verskimi prehranskimi zahtevami. Pri katoliškem postu gre po njegovih besedah za manjšo spremembo oz. odpoved, ne za vsebinske spremembe jedilnika. »Ko se katoličani želimo držati posta, to pomeni zgolj manjše prilagoditve, sam jedilnik pa ostaja praktično nedotaknjen, denimo: morda kak drug 'brezmesni dan' nastopi v petek.« Ob tem še doda: »Cerkev pri tem ne postavlja zahtev do javnih šol, ampak predvsem vernike spodbuja, naj petek živijo kot dan notranje drže pokore, hvaležnosti in solidarnosti s trpečimi.«

Analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov, ki jo je leta 2024 pripravila Islamska skupnost v Sloveniji, je pokazala 89-odstotno prisotnost brezmesnih oz. ribjih obrokov na pepelnično sredo. (Analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov)

Dr. Kavčič: »Dokler smo imeli problem katoličani, to odločevalcev ni zanimalo«

Kavčič pa ob tem opozarja tudi na nekoliko drugačen vidik sedanje razprave. »Že desetletja se katoliški starši hudujejo nad tem, da nekatere šole prav na veliki petek poskrbijo za najslajše mesne malice; sedaj pa se zaradi določenih pritožb, ki izhajajo iz povsem druge verske skupnosti, s tem ukvarja cela država. Dokler smo imeli problem katoličani, to odločevalcev ni zanimalo.«

Sam je ob tem dodal tudi izkušnjo iz svoje župnije. Kot pravi, se otroci glede petkovega zdržka odzivajo različno. »Če vedo, za kaj gre, lahko šoli tudi jasno pokažejo, kaj si mislijo o tem, da šola svojih jedilnikov ne prilagodi nekaj dni v letu, pri čemer od šole to terja minimalno ali skoraj nič truda.« To lahko potrdi tudi kot predstojnik Škofijske gimnazije Vipava. Pri tem je pojasnil: »V tem primeru sicer imamo opravka z metanjem hrane stran, se je pa tudi to že kje zgodilo.«

Svoje mnenje glede teh vprašanj nam lahko pošljete na splet@druzina.si.