Dokument na 285 straneh združuje priporočila za prehrano prebivalcev ter analizo okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema. »Pri njihovi pripravi so avtorji upoštevali mednarodne znanstvene izsledke, vključno z evropskimi, avstrijskimi, nemškimi, danskimi in nordijskimi priporočili, ter jih prilagodili slovenskemu prostoru, prehranskim navadam prebivalcev in dostopnosti živil,« so zapisali na spletni strani gov.si.

Ne morem se strinjati, da uživanje mleka ni koristno za zdravje, koristi precej presegajo negativne vplive. Tudi ne strinjam se z ugotovitvijo, da je potrebno uživati le posneto mleko in posnete mlečne izdelke. Preprosto ne. In nikakor ne morem sprejeti, da so obogateni rastlinski nadomestki mleka boljša izbira od mleka. (Mojca Koman)

Kritike zaradi vsebine in postopka priprave

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je izrazila nestrinjanje z nekaterimi ugotovitvami dokumenta. Na zbornici menijo, da smernice temeljijo na neutemeljenih trditvah o vplivu živinoreje na okolje ter da pri pripravi niso bile dovolj upoštevane posebnosti slovenskega kmetijstva.

Dodatne pomisleke so izrazili tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Opozorili so, da številne njihove strokovne pripombe niso bile upoštevane, prav tako pa naj ne bi imeli vpogleda v končno različico dokumenta. Kritični so bili tudi do uporabe imen posameznih strokovnjakov, saj naj bi to ustvarjalo vtis njihove podpore dokumentu, čeprav končne različice niso potrdili, poroča STA.

Vsekakor se strinjam, da naj v svojo prehrano v večji meri uvrstimo polnozrnata žita, stročnice, zelenjavo, to je moder nasvet, ki bo ali bi gotovo prinesel dolgoročne prednosti za zdravje. Nikar se ne strinjam s trditvijo, da naj zmanjšamo količino jajc, mleka in mlečnih izdelkov – to so živila z visoko hranilno in biološko vrednostjo, ki jih telo nujno potrebuje. (Mojca Koman)

Mojca Koman: Prehrana naj bo pestra in raznolika

O vprašanju uravnotežene prehrane in o aktualnih prehranskih smernicah smo se pogovarjali z živilsko tehnologinjo Mojco Koman, ki je tudi avtorica večih knjig o prehrani in receptov ter članica Slovenskega prehranskega društva in Združenja nutricionistov in dietetikov Slovenije. Je tudi redna sodelavka revije Naša družina in tednika Družina, kjer objavlja recepte. 

Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. tehnologije. FOTO: Krištof Koman

Kako vi razumete pojem zdrava prehrana?

Zame je zdrava prehrana pestra, zelo raznolika in z res širokim naborom živil, ki jih vključujemo v svoje obroke na čim bolj raznolike načine in z raznimi postopki priprave, vsekakor sezonska in s toliko hranili, ki jih vsak v določenem obdobju potrebuje. Mnogim se zalomi ravno pri pestrosti živil. Bolj kot imamo širok nabor živil, tem bolj smo lahko prepričani, da svojemu telesu nudimo kar največ potrebnih hranil. Sicer zelo nerada uporabljam besedo zdrava prehrana, veliko raje uravnotežena prehrana.

Sicer sem res prepričana, da večinoma vsi pojemo preveč mesa. Namerno posplošujem, ker opažam, da mnogi ne zmorejo sestaviti obroka brez zrezka, to je vendar tradicionalno sestavljanje obrokov ali krožnika. (Mojca Koman)

Kakšna je po vašem mnenju vloga mesa, jajc in rib v prehrani? Koliko tega je priporočljivo zaužiti na teden? 

Sicer sem res prepričana, da večinoma vsi pojemo preveč mesa. Namerno posplošujem, ker opažam, da mnogi ne zmorejo sestaviti obroka brez zrezka, to je vendar tradicionalno sestavljanje obrokov ali krožnika. Kos mesa, malo krompirja in skodelica solate je nekaj, kar poznamo in temu slepo sledimo dan za dnem, čeprav bi z nekaj iznajdljivosti in navdiha zmogli sestaviti zelo zanimive in drugačne obroke. Zelo ljub način prehranjevanja mi je ta, da preko tedna jemo bolj ali manj brezmesne obroke, morda kak košček mesa tu in tam ali bolj za okus, za konec tedna pa si privoščimo kak dober kos mesa. To ne pomeni, da jemo preko tedna le testenine ali njoke s smetanovo omako, ampak primanjkljaj beljakovin v obrokih uravnamo z jajci, ribami, stročnicami in/ali siri, skuto, pri tem smo pozorni na vse obroke v dnevu. Koliko tega – to je težko določiti, ker smo si različni, gotovo pa pritrdim, da pojemo v Sloveniji premalo rib in tudi premalo zelenjave.

Pri Družini je izšla knjiga receptom Mojce Koman Zajtrk z Mojco. Priporočamo!

Kje vidite največ težav današnje prehrane? Katere vrste hrane bi se morali izogibati?

Nekaj sem vam že omenila – zdi se mi, da je vsekakor premalo pestrosti, kadar kuhamo sami. Težko je dan za dnem kuhati izvrstno in raznoliko, svoje k temu prinese še naš življenjski slog, ko smo kar naprej v časovni stiski, vendar se da. Opažam, da mnogi starši skrb za prehrano otrok (in včasih celotne družine) prenesejo na ustanove, se pravi na šole in vrtce, mnogi še na babice in dedke, kar je napačno. Preko dne potrebujemo več obrokov, vsaj kakšnega vendar naj bi pripravili sami doma, tako se nenazadnje gradijo tudi odnosi. Ker že sprašujete, čemu bi se morali izogibati – vsekakor preveč predelani hrani in dan za dnem si pustiti pripeljati naročeno hrano na dom.

Prehrana pri nas zadnja leta precej peša predvsem na račun tega, da domače kuhinje samevajo. (Mojca Koman)

Kakšno je vaše strokovno mnenje ob objavljenih prehranskih smernicah za leto 2025? Katere dele smernic najbolj podpirate in s čim se najmanj strinjate?

Vsekakor se strinjam, da naj v svojo prehrano v večji meri uvrstimo polnozrnata žita, stročnice, zelenjavo, to je moder nasvet, ki bo ali bi gotovo prinesel dolgoročne prednosti za zdravje. Nikar se ne strinjam s trditvijo, da naj zmanjšamo količino jajc, mleka in mlečnih izdelkov – to so živila z visoko hranilno in biološko vrednostjo, ki jih telo nujno potrebuje. Manj rdečega mesa v prehrani pa zna povzročiti anemijo pri ženskah. Trditev, da naj dajemo prednost kakovosti hrane pred količino, je odlična in jo izjemno priporočam. Previdni pa moramo biti pri praznikih in pri tradicionalnih jedeh – smernice omenjajo, da naj se spremeni tradicija, nekako namigujejo, da naj se spremenijo tudi jedi, ki jih poznamo in uživamo že stoletja. S tem se ne strinjam: žganci z ocvirki ali jota s klobaso so tradicionalna jed, ki si jo občasno in preko zime radi privoščimo v obliki, kot jo poznamo, in mislim, da je to prav, zlahka jo tudi uvrstimo na uravnotežen jedilnik. Ne vidim pa nič spornega, če občasno govejo nedeljsko juho zamenjamo z zelenjavno, ta hip s sezonsko špargljevo. 

Ne morem se strinjati, da uživanje mleka ni koristno za zdravje, koristi precej presegajo negativne vplive. Tudi ne strinjam se z ugotovitvijo, da je potrebno uživati le posneto mleko in posnete mlečne izdelke. Preprosto ne. In nikakor ne morem sprejeti, da so obogateni rastlinski nadomestki mleka boljša izbira od mleka. Prehrana pri nas zadnja leta precej peša predvsem na račun tega, da domače kuhinje samevajo. Ko bi poiskali lonce v omarah, v njih pa skuhali krasne enolončnice, skuhali zdrobove cmoke, jih ponudili z veliko skledo pisane solate s fižolom, spekli pecivo ali domač kruh, si sestavili odličen jajčni namaz, skratka – spet kuhali in pekli, da bi dišalo po naših domovih, bi za svoje zdravje naredili največ.