Foto: Tatjana Splichal

Islamski fundamentalizem v militantni obliki, kot se je pokazala tudi v Parizu, je podoben ekstremnim političnim fundamentalizmom levice in desnice v Evropi in ni izrecno povezan z vero, pravi sociolog religije Igor Bahovec. Kot problem Evrope vidi to, da je šla preveč v smer ozko pojmovane tolerance in premalo v smer integracije različnih kultur.

Ko politika instrumentalizira vero, ni bistvene razlike med sekularnimi in verskimi fundamentalizmi

Islamski fundamentalizem moramo po besedah Bahovca razumeti podobno kot ekstremni politični fundamentalizem v Nemčiji, Italiji in drugje, ki je bil povezan tako z levico kot z desnico. Kot pravi, gre namreč tudi pri islamskem fundamentalizmu za obliko ravnanja političnih ekstremnih skupin, ki ni izrecno povezana z nobeno vero, ampak z ideologijo.

"Ko politika instrumentalizira vero, ni bistvene razlike med sekularnimi in verskimi fundamentalizmi," je za STA dejal sociolog religije z ljubljanske teološke fakultete. Po njegovih besedah gre v obeh primerih za ekstremistične skupine, ki so terorizem dojele kot svoj način uresničevanja nekih političnih idej, ki svojo idejo skušajo uveljaviti pod krinko bodisi ideologije bodisi ideologizacije vere. V primeru islamskega fundamentalizma se vera instrumentalizira za dosego nečesa, kar ima zelo malo ali nič skupnega s celovitim sporočilom islamske vere oziroma mu celo nasprotuje, je pojasnil.

Ob tem poudarja, da je glavni tok islama drugačen od te islamske fundamentalistične in militantne oblike, ki ima sicer že dolgo zgodovino. Zaradi globalizacije je ta oblika prisotna tudi v različnih državah Evrope in ZDA. Tako po njegovih besedah ni pričakovati drugega, kot da se dogodki iz Pariza pretekli teden lahko spet ponovijo tudi kje drugje.

Prihaja do trka nekaterih vidikov zahodne sekularne civilizacije in militantnega islama

Kot meni Bahovec, je problem Evrope ta, da je šla preveč v smer specifično razumljene tolerance in premalo v smer integracije različnih kultur, ki temelji na vzajemnem medsebojnem srečanju oseb in kultur. To po njegovih besedah pomeni, da se mnogi ljudje iz drugačnih kultur v Evropi še vedno počutijo kot tujci in zaradi slabih možnosti nekateri med njimi nato izberejo zelo militantno verzijo odgovora. Na vprašanje, ali gre torej v tem primeru za spopad civilizacij, Bahovec odgovarja, da ne gre za spopad civilizacij v grobem smislu oziroma spopad med zahodno civilizacijo in islamom, temveč za spopad nekaterih vidikov zahodne sekularne civilizacije in militantnega islama.

Evropa bi morala tako po prepričanju Bahovca priznati, da je samo toleranca premalo. Kot je pojasnil, so raziskave pokazale, da mnogi v Veliki Britaniji in drugih evropskih državah živijo vzporedno, saj se s predstavniki drugačnih kultur ne srečujejo. "Gola toleranca, pri kateri gre zgolj za strpnost, ne zadošča. Priti moramo do jedra skupnih vrednot, ki je skupen različnim kulturam, in potem različnost ne bo več problem. Če pa samo rečemo, da lahko različni živimo skupaj, nekaj manjka," je poudaril. Kot pojasnjuje, obstajata dve obliki tolerance, prizadevati pa si je treba "za tisto, ki drugega ne le tolerira, trpi, ampak z njim vzpostavi dejaven stik, ga priznava kot enakovrednega partnerja v medsebojnem srečanju in je odprta, da se od drugih, drugačnih nekaj nauči". "To je pot pristnega medkulturnega srečanja, ki je zahtevnejša od gole multikulturnosti," je dejal.

Za kohezijo družbe je potrebno skupno jedro

Po njegovih besedah je za kohezijo družbe torej potrebno neko skupno jedro. To ne sme biti preveč obsežno, mora pa vsebovati minimalne vsebine družbe, ki so pomembne za življenje vseh ljudi in družbi omogočajo, da živi povezano, je pojasnil. Če bo Evropa razrešila to vprašanje, se bodo po njegovih besedah v prihodnje zmanjšali ekstremni pojavi ne samo islama, temveč tudi ekstremni pojavi evropske levice in desnice.

Kot pravi, bi morali ekstremni pojavi Evropo spodbuditi k premisleku, ali z nekaterimi koraki svobode omejuje svobodo drugega. Na novo je treba premisliti, ali so nekateri koraki takšni, da še omogočajo človekovo dostojanstvo, meni. Po njegovem prepričanju tudi satira ne sme biti brez dostojanstva do drugega človeka in drugih skupin. Ob tem navaja, da temeljna listina o človekovih pravicah izhaja iz enakega dostojanstva ljudi.

Pri odzivih na nedavne napade v Parizu pa je po njegovem mnenju pomembno, da tako verski kot politični voditelji ne samo obsodijo ta dejanja, temveč preprečijo možnosti, da se tovrstne skupine širijo. Pri slednjem pa je del islamskih držav nekoliko vprašljiv, ocenjuje Bahovec.

Pogovarjala se je Sonja Poznič Cvetko.

Vir: STA