Odločitev je minulo sredo potrdil še italijanski senat, ki je kot drugi dom parlamenta glasoval za vnovično uvedbo t. i. »dneva svetega Frančiška«. Novi praznik bodo prvič obeležili leta 2026, ob 800. obletnici smrti priljubljenega svetnika – ravno prihodnje leto bo 4. oktober sicer nedelja.

Poslanska zbornica, spodnji dom italijanskega parlamenta, je 23. septembra glasovala za sprejetje zakona z 247 glasovi podpore in dvema proti, osem poslancev pa se je glasovanja vzdržalo, je poročal spletni portal CNA. V sredo je zakon potrdil še drugi dom italijanskega parlamenta, senat. Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je odločitev izrecno pozdravila, poroča avstrijski Kathpress. Predlog sta vložili njena stranka Fratelli d'Italia in majhna sredinska stranka Noi Moderati. Urad Melonijeve je že pred nekaj dnevi napovedal, da se bo premierka jutri udeležila letošnjega praznovanja dneva sv. Frančiška v Assisiju.

Predsednik poslanske zbornice Lorenzo Fontana je po prvem glasovanju dejal: »Vesel sem, da je zbornica dala začetno zeleno luč temu predlogu: vnovično odkrivanje sv. Frančiška pomeni tudi oživitev njegovega sporočila miru, ki je v tem času pomembnejše kot kdaj koli prej.«

Devet državnih praznikov v Italiji temelji na verskih praznikih.

V Italiji trinajst državnih praznikov

Italija ima torej v koledarju trinajst državnih praznikov, od katerih jih devet temelji na verskih praznikih. Poleg dneva sv. Frančiška so to še: sveti trije kralji 6. januarja, velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje 15. avgusta, vsi sveti 1. novembra, Brezmadežno spočetje 8. decembra, božič 25. decembra in praznik sv. Štefana 26. decembra. Deveti praznik, ki izhaja iz verskega izročila, se razlikuje od mesta do mesta, saj Italijani obhajajo tudi godove zavetnikov posameznih krajev. V Rimu je recimo slovesno na god sv. Petra in Pavla 29. junija.

Drugi štirje državni prazniki so 1. januar oz. novo leto (ko obhajamo tudi praznik Marije, svete Božje Matere); 25. april, ko obeležujejo osvoboditev Italije izpod nacističnega oz. fašističnega režima leta 1945; 1. maj, praznik dela (tudi praznik sv. Jožefa delavca); in 2. junij, ko obeležujejo rojstvo italijanske republike leta 1946.

Spominski dan v poklon sv. Frančišku je bil prvič vpeljan leta 1958, leta 1977 pa so ga ukinili okviru reforme državnih praznikov. Takrat so bili ukinjeni tudi prazniki Gospodovega razglašenja, Presvetega Rešnjega telesa in Vnebohoda; praznik Gospodovega razglašenja ali svetih treh kraljev je bil pozneje znova uveden kot praznični dan.

Sv. Frančišek Asiški (ok. 1181–1226) je zavetnik Italije in ena najpomembnejših osebnosti v Katoliški Cerkvi. Njegov ideal skrajne revščine je oblikoval redovne skupnosti, kot so frančiškani, kapucini, minoriti in klarise. Papež Frančišek (2013–2025) je svoje papeško ime izbral v čast svetniku, ki ga častimo kot zgled ponižnosti in preprostosti.