Po mnenju škofa Claudia Cipolle je to »pomembno priznanje« s strani Unescovega odbora, odločitev pa je bila sprejeta minuli konec tedna, poroča spletni portal Vatican News. Škof je v izjavi za javnost povabil k preučevanju lastne zgodovine, da bi se »iz umetnosti, ki nam je bila izročena, naučili, kakšna duhovnost je vodila umetnike preteklosti«.

Iz umetnosti, ki nam je bila izročena, se naučimo, kakšna duhovnost je vodila umetnike preteklosti.

Freske, ki so odslej uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine, so na ogled v osmih stavbah in spomeniških kompleksih v Padovi. Med njimi so znana Giottova Kapela Scrovegni, cerkev sv. Filipa in Jakoba, Palazzo della Ragione (srednjeveška tržnica, mestna hiša in stavba sodne palače) in kapela Reggie Carrarese, kjer najdemo sledi nekaterih izrednih umetnikov, kot so Giotto, Guariento di Arpo, Giusto de’Menabuoi, Jacopo Avanzi in Jacopo iz Verone.

Giotto: Oznanjenje (Kapela Scrovegni) FOTO: Vatican Media

V Unescovi obrazložitvi je zapisano, da freske pričujejo o izmenjavi idej med različnimi kulturnimi področji, prav tako pa predstavljajo svojo veliko ustvarjalno moč, tehniko, ki je ustvarila »nov način gledanja na svet in upodabljanja sveta ter je napovedovala prihod renesančne perspektive.«

Priznanje za mesto Padova

Uvrstitev na Unescov seznam je veliko priznanje in čast za mesto Padova. Za krstilnico v mestni stolnici in cerkev Eremitani je kot lastnica neposredno odgovorna škofija Padova. Škof Cipolla upa, da bodo obiskovalci »znali ceniti vrednost teh krajev tudi kot pričevanje vere«. Po njegovem mnenju naj ne bi občudovali le tehnike teh umetniških del, »ampak predvsem sporočilo, ki so ga želeli umetniki predati s svojo umetnostjo: zelo zanimivo je opazovati duhovno vsebino, ki so nam jo zapustili«.

Giotto: Vnebohod (Kapela Scrovegni) FOTO: Vatican Media

Škof Cipolla je prepričan, da so umetniška dela »kakor evangelij, ki ga danes oznanjajo tisti, ki so živeli pred nami: umetniki in tisti, ki so jih navdihnili«. Tudi ljudje, ki ne izhajajo iz krščanskega okolja, so vedno očarani ob obisku krstilnice v padovski stolnici in to po mnenju tamkajšnjega škofa govori o človekovi potrebi po duhovnosti. Lepota pa je, kot pravi, odličen način za evangelizacijo.

Konec letošnjega julija smo se tudi v Sloveniji razveselili vpisa izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne dediščine.