Sporočilo Vatikana s podpisom kardinala Marcella Semerara, prefekta omenjenega dikasterija, je prejel postulator beatifikacijskega postopka za »Nina« Baglierija, salezijanec p. Pierluigi Cameroni, kot poroča spletni portal CNA. Zbrana dokumentacija je bila potrjena, potem ko so pristojni na dikasteriju preverili formalne vidike postopka in trdnosti dokazov, vključno s količino in kakovostjo prič ter zbranih dokumentov. Preiskavo na škofijski ravni so opravili na škofiji Noto v Italiji med 2. marcem 2014 in 5. majem 2024.

P. Cameroni je po navedbah CNA pojasnil, da je napredek v beatifikacijskem postopku »velik dosežek, ki je sad dela članov škofijskega sodišča in vseh tistih, ki so pri tem sodelovali, posebej zgodovinske komisije in vicepostulatorja«. Naslednji korak je, da postulator Dikasterij za zadeve svetnikov zaprosi za imenovanje relatorja, ki bo vodil pripravo »positio super virtutibus« (»stališča o krepostih«).

Nino Baglieri je pri 17 letih, ko je delal kot zidarski vajenec, po padcu s 56 metrov visokega odra povsem ohromel.

Kdo je bil Nino Baglieri?

Antonino »Nino« Baglieri se je rodil 1. maja 1951 v italijanski Modici. Pri 17 letih, ko je delal kot zidarski vajenec, je po padcu s 56 metrov visokega odra povsem ohromel.

Kot na svoji spletni strani pišejo salezijanci, se je njegova mati Giuseppina v popolnem zaupanju v Božjo previdnost odločila, da bo svoje življenje posvetila skrbi za invalidnega sina. Tako se je začela Ninova težka pot: selil se je iz ene bolnišnice v drugo, vendar se njegovo stanje ni izboljšalo. Ko se je leta 1970 vrnil v domačo vas, je po nekaj dneh obiskov sorodnikov in prijateljev preživel desetletje osamelosti, bolečin in obupa, ne da bi kadar koli zapustil svoj dom.

24. marca 1978 zvečer, bil je veliki petek, je nad Ninom molila skupina članov Katoliške karizmatične prenove in v tistem trenutku je v sebi začutil globoko spremembo. FOTO:  Salezijanska generalna postulatura 

Spreobrnjenje

24. marca 1978 zvečer, bil je veliki petek, je nad Ninom molila skupina članov Katoliške karizmatične prenove in v tistem trenutku je v sebi začutil globoko spremembo. Odtlej je z vero sprejel križ, ki ga je bil poklican nositi, in se začel duhovno oblikovati s prebiranjem Svetega pisma, posebej evangelijev.

V tem času se je, medtem ko je nekaterim otrokom pomagal pri domačih nalogah, naučil pisati z usti. Tako je začel svoje poslanstvo evangelizacije: zapisoval je svoje spomine in pošiljal pisma ljudem po vsem svetu. Zapisoval je tudi kratka osebna sporočila na podobice v zahvalo ljudem, ki so ga obiskali, in si zapisoval telefonske številke, da je ostajal v stiku z bolniki, ki jim je s svojimi besedami prinašal vedrino, tolažbo in upanje.

Ninova zadnja želja je bila, da ga po smrti oblečejo v športna oblačila in mu nadenejo športne copate, da bo lahko »na svojem zadnjem potovanju tekel Bogu naproti«.

Želel je steči k Bogu

Maja 1982 se je Nino začel spominjati obletnice križa, ki ga je moral nositi po nesrečnem padcu, in še istega leta se je pridružil salezijanski družini kot njen sodelavec. 31. avgusta 2004 je pri Don Boskovih prostovoljcih opravil večno zaobljubo evangeljskih svetov.

Nino Baglieri je umrl 2. marca 2007 ob 8. uri zjutraj, po dolgih letih telesnega trpljenja. Njegova zadnja želja je bila, da ga po smrti oblečejo v športna oblačila in mu nadenejo športne copate, da bo lahko »na svojem zadnjem potovanju tekel Bogu naproti«.