Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Italijansko romanje za odpustke na seznamu kulturne dediščine

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 17. 12. 2019 / 09:05
Oznake: Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 17.12.2019 / 09:46
Ustavi predvajanje Nalaganje

Italijansko romanje za odpustke na seznamu kulturne dediščine

»Perdonanza Celestiniana« v L'Aquili vsako leto 28. in 29. avgusta.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je romanje »Perdonanza Celestiniana« v italijanskem mestu L'Aquila uvrstila na seznam nematerialne kulturne dediščine. Romanje, ki ga vsako leto priredijo 28. in 29. avgusta, se je začelo v času papeža Celestina V., ki je ob svojem ustoličenju 29. avgusta 1294 v cerkvi Santa Maria di Collemaggio odredil, da bo odtlej vsak katoličan oba dneva lahko prejel popolni odpustek.

L'Aquilski kardinal Giuseppe Petrocchi je Unescovo priznanje označil za »radostno, dolgo pričakovano vest«. Kot versko in civilno slavje je omenjeno romanje vesoljnega pomena. Tema odpuščanja ni le duhovna, temveč tudi kulturna in družbena razsežnost, je v izjavi za javnost pojasnil kardinal.

Aprila 2009 je Benedikt XVI. (2005-2013) obiskal svetišče v L'Aquili in na grob Celestina V. položil svojo častno papeško štolo. Neobičajna gesta je posredovala vtis, da želi breme svoje službe deliti s svojim predhodnikom. Celestin V. se je nekaj mesecev po izvolitvi na papeški položaj decembra 1294 službi odpovedal in poldrugo leto do svoje smrti preživel v hišnem zaporu.

Zadovoljstvo po odločitvi Unesca je izrazilo tudi italijansko ministrstvo za zunanje odnose in mednarodno sodelovanje. Poleg romanja »Perdonanza Celestiniana« je odbor za kulturno dediščino v Bogoti kot italijanske predloge obravnaval tudi pohodništvo in gorništvo.

Svetovna kulturna dediščina tudi bizantinski spevi

Na zadnjem zasedanju v Bogoti je Unesco v okviru nematerialne kulturne dediščine razpravljal še o etiopskem praznovanju Gospodovega razglašenja in prazniku Svete Trojice v bolivijski prestolnici La Paz ter o 2.000-letnih bizantinskih spevih s Cipra. Bizantinska cerkvena glasba vključuje predvsem bogoslužno petje. Osnova so dolgi zadržani toni, ki jih enoglasno melodično prepeva več ljudi.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia

Kupi v trgovini

Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh