Morda vas zanima tudi:

3.450 umorjenih - Poročilo 6

55,00€

Poslanka NSi Iva Dimic je izpostavila, da želijo v Novi Sloveniji s ponovno uvedbo državnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki so ga predlagali v dopolnitvi zakona o praznikih in dela prostih dnevih, vzpostaviti zavedanje o tem nasilju in preprečiti, da bi se ponovili. Žrtvam bi s tem izkazali pieteto, svojcem pa omogočili pravico do spomina.

Zavedanje o povojnem nasilju

»Uvedbo tega spominskega dneva predlagamo z željo, da del kolektivne zavesti slovenskega naroda postane tudi zavedanje o komunističnem povojnem nasilju in njegovih žrtvah, da se prepreči ponavljanje najbolj tragičnih dogodkov naše zgodovine in da se vsem svojcem žrtev in trpečim omogoči pravica do spomina,« je dejala.

Kritika glede pomanjkanja narodne sprave

"Ta poteza nas je oddaljila od narodne sprave in pomiritve družbenih napetosti," je danes na novinarski konferenci dejala Dimic. Meni, da je naloga politike, da se poenoti glede tako osnovnih vrednot, kot so spomin in pokop. "Ravno te pravice so trenutno najbolj grobo kršene," je povedala.

Obseg komunističnega nasilja

V NSi menijo, da Slovenija spomina na žrtve komunističnega nasilja ni v zadostni meri vnesla v kolektivno zavest. Kot so zapisali v dopolnitvi zakona, je to nasilje poleti 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilistov in vojnih ujetnikov. Prizadelo je še več sto tisoč prebivalcev Slovenije "z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin".

Predlog novega spominskega dne

»Predlagamo, da se v zakon o praznikih in dela prostih dnevih doda nov člen, ki določa nov, poseben spominski dan, poimenovan državni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta se vsako leto zaznamuje 17. maja in ni dela prost dan,« je zaključila poslanka.

Povezava z resolucijo Evropskega parlamenta

Preberite še:

Evropski parlament potrdil resolucijo o povojnih pobojih v Sloveniji

Predlog NSi sledi nedavni potrditvi resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji v Evropskem parlamentu. Resolucija, katere pobudnica je bila slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS), poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi. Pri tem izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč.