»Resnica je zmagala, resolucija Evropskega parlamenta je sprejeta. Za vedno bo ostala del evropske zgodovine. Prej ali slej bo morala to dejstvo sprejeti tudi levica v Sloveniji,« je takoj po sprejetju resolucije zadovoljno zapisala njena pobudnica Romana Tomc.

Brez težav skozi Odbor za peticije

Že ko je resolucija ob obstrukciji levičarskih političnih skupin z le enim glasom proti (in 17 za) pred dvema tednoma šla skozi sito na Odboru za peticije Evropskega parlamenta, je bilo jasno, da jo bo parlament verjetno potrdil tudi na julijskem plenarnem zasedanju.

357 za, 266 proti, 16 vzdržanih

In res se je zgodilo tako: resolucijo je na glasovanju podprlo 357 evropskih poslank in poslancev, 266 ji je nasprotovalo, 16 pa se jih je vzdržalo. Pred tem so poslanci (s 352 glasovi proti 278) zavrnili predlog skupine socialistov (S&D) za preložitev glasovanja.

Kaj piše v resoluciji?

Resolucija poziva slovenske oblasti k nadaljevanju preiskav za odkritje množičnih grobišč, zagotovitvi univerzalne pravice do dostojnega pokopa za vse povojne žrtve, ustvarjanju spominskih obeležij v čast žrtvam, ozaveščanju javnosti in krepitvi resnicoljubnega zgodovinskega spomina.

Pomen zgodovinskega raziskovanja in izobraževanja

Prav tako poslanke in poslanci opozarjajo na pomanjkanje odgovornosti mnogih storilcev in pozivajo k temeljitemu pregledu arhivov Kosa, Udbe in drugih jugoslovanskih tajnih služb. Besedilo resolucije poudarja tudi pomen zgodovinskega raziskovanja in izobraževanja, temelječega na dokazih.

Korak nazaj

Evropski poslanke in poslanci obžalujejo predlansko odločitev slovenske vlade za ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, češ da je to korak nazaj pri spoštovanju zgodovinske pravice in spomina.

O resnici in dostojanstvu

Romana Tomc je po sprejetju resolucije dejala: »Danes čutim zadoščenje. Glasovali smo o resnici in dostojanstvu – ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, marveč tudi širše. Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene.«

Zanikanje preteklosti omogoča povratek grozot

Evropska poslanka iz vrst SDS je ob tem dodala še: »Komunistični totalitarizem in njegovi zločili povsod po Evropi še niso doživeli polne politične in pravne obsodbe, kar nas pušča ranljive. Zanikanje preteklosti pa omogoča povratek grozot.«

Tudi Tonin podprl resolucijo

Resolucijo je podprl tudi mag. Matej Tonin (NSi/ELS): »V Evropskem parlamentu tudi z mojim glasom ZA sprejeta resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki opozarja, da zločinov, storjenih med 2. svetovno vojno v Sloveniji in drugih republikah nekdanje Jugoslavije, nikoli ne smemo pozabiti.«

Poziv k zgodovinski pravičnosti

Zala Tomašič (ELS/SDS) je poudarila, da je Evropski parlament s to resolucijo pozval k zgodovinski pravičnosti, spoštovanju žrtev in razkritju celotne resnice o zločinih komunizma, totalitarnega režima, ki je množično moril, zatiral in za vedno zaznamoval zgodovino in usodo več generacij.

Klofuta Golobovi vladi

»Vsak poslanec, ki je glasoval proti ali se vzdržal, je s tem jasno pokazal, da podpira komunizem in nosi odgovornost za zanikanje in prikrivanje komunističnih zločinov,« je izpostavila Tomašičeva in dodala, da je resolucija jasna klofuta vladi dr. Roberta Goloba.

Štirje proti

Pred današnjim glasovanjem so nestrinjanje z vsebino resolucije izrazili štirje evropski poslanci iz Slovenije iz tistih političnih skupin, ki tudi sicer resolucije (večinsko) niso podprle: Irena Joveva, Marjan Šarec (oba ReNew Europe), Matjaž Nemec (S&D) in dr. Vladimir Prebilič (Zeleni).

Nemec: Nevaren precedens

Matjaž Nemec je današnje glasovanje ocenil kot ne zgolj vredno obsojanja, temveč tudi odločnega ukrepanja, saj gre po njegovem za nevaren precedens, ko »bomo morda kmalu priča poplavi predlogov iz več držav članic, kako je treba rehabilitirati fašistične in nacionalistične režime, ker je percepcija o zmagoviti zavezniški sili zmotna in pretirana«.