Romana Tomc je v zapisu na družbenem omrežju spomnila, da zdaj v Evropskem parlamentu tečejo zaključna pogajanja o resoluciji za ohranitev spomina na žrtve komunizma v Sloveniji, torej se po dveh letih vztrajanja proces vendarle bliža koncu. »Pot je bila dolga in težka, a uspelo nam je več, kot smo pričakovali,« je pojasnila Tomčeva, ki je po ukinitvi dneva spomina razmišljala, kaj narediti ob »tej nerazumni potezi Golobove vlade«. Kot najrealnejša možnost se je pokazala evropska peticija.

Hvaležna Mitji Ferencu

»Evropski poslanci peticije ne smemo vložiti, zato sem hvaležna dr. Mitji Ferencu, da je bil pripravljen prevzeti vlogo vlagatelja. Oba njegova nastopa v Evropskem parlamentu sta se dotaknila slehernega prisotnega. Peticija je doživela izjemen uspeh in imela največje število podpisnikov v letu 2023. K celoviti obravnavi te temne plati slovenske zgodovine je pripomogla tudi odmevna razstava o grobišču pod Macesnovo gorico aprila lani v Evropskem parlamentu,« je strnila Romana Tomc.

Brez vladnega odziva

Spomnila je na dve obravnavi peticije na pristojnem odboru Evropskega parlamenta. Po prvi, 14. februarja lani, so slovenski vladi posredovali poziv za pojasnilo o ukinitvi dneva spomina. Ker odziva ni bilo, se je predsedstvo odbora jeseni odločilo, da peticijo ponovno uvrsti na dnevni red. Druga obravnava, 27. januarja letos, se je zaključila s sklepom, da odbor pripravi resolucijo, ki je najmočnejši inštrument Evropskega parlamenta, je pojasnila Tomčeva.

Pogajanja še niso končana

»Temelj za besedilo resolucije je peticija in drugi dokumenti s področja zgodovinskega spomina. Besedilo, o katerem se že dva meseca pogajajo predstavniki vseh političnih skupin, je nastalo v moji pisarni. Pogajanja še niso končana, kajti socialisti in liberalci uporabljajo vse mogoče postopkovne metode, da bi besedilo oslabili in odložili glasovanje,« je dogajanje zadnjih mesecev v Evropskem parlamentu povzela poslanka Romana Tomc.

Pravica do pokopa, groba in spoštljivega spomina

Podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke je zapis na družbenem omrežju zaključila z zagotavljanjem, da je ves trud, ki ga zadnji dve leti vlaga v to delo, odziv na klic na pomoč – korak za korakom in če ne gre doma, pa zunaj naših meja poslanka teži k temu, kar je v tej zgodbi po njenem najpomembnejše: da žrtve komunizma, med njimi otroci, ženske, celo nosečnice, mladi, moški, dobijo pravico do pokopa, do lastnega groba in do spoštljivega spomina.