Kako širok konsenz je dosegla resolucija, dokazuje tudi glasovanje, saj je bila sprejeta s kar 17 glasovi ZA in le enim glasom PROTI. Tako Odbor za peticije poziva slovenske oblasti, naj ohranijo spomin na žrtve povojnih komunističnih zločinov in jim zagotovijo dostojen pokop in spomin.

Poziv slovenskim oblastem

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta pozivajo oblast v Sloveniji, naj nadaljuje preiskave za odkritje množičnih grobišč in zbiranje zgodovinskih dokazov o zločinih, ki jih je zagrešil jugoslovanski komunistični režim. Poudarjajo, da je treba zagotoviti univerzalno pravico do dostojnega pokopa za desettisoče žrtev, umorjenih po 2. svetovni vojni.

Obžalujejo izbris spominskega dneva

Obenem opozarjajo na pomanjkanje odgovornosti številnih storilcev in pozivajo k temeljitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb. Hkrati obžalujejo predlansko odločitev slovenske vlade za ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, saj menijo, da gre za korak nazaj pri spoštovanju zgodovinske pravice in spomina.

Ustvarjanje spominskih obeležij

Danes sprejeta resolucija za nameček poziva tudi k ustvarjanju spominskih obeležij v čast žrtvam in za ozaveščanje javnosti. Besedilo izpostavlja pomen zgodovinskega raziskovanja in izobraževanja, temelječega na dokazih, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Obsodba zgodovinskega revizionizma

Evropski poslanke in poslanci so prepričani, da morajo biti vsi zločini proti človeštvu obravnavani enako resno, in obsojajo zgodovinski revizionizem, ki trivializira zločine nacističnega in fašističnega režima in zločine jugoslovanskih komunističnih oblasti.

Ni sprave brez spomina

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta obenem poudarjajo, da ni sprave brez spomina, in pozivajo Slovenijo in države članice EU k okrepitvi zgodovinskega spomina, ki temelji na resnici in spoštovanju vseh žrtev totalitarnih režimov, brez politične instrumentalizacije.

Nadaljnji koraki

Kako naprej? Osnutek resolucije bodo predložili v glasovanje Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju letošnjega julija. Osnutek predloga resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Slovenije je najti TUKAJ, sledi pa peticiji št. 0718/2023, ki jo je s pomočjo evropske poslanke Romane Tomc (ELS/SDS) vložil zgodovinar dr. Mitja Ferenc.

Zgodovinski dosežek

»Resolucija o ohranjanju spomina na žrtve komunizma v Sloveniji je zgodovinski dosežek. Ob ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma sem razmišljala, kaj lahko naredim, da na to zavržno dejanje Golobove vlade opozorim tudi evropsko javnost,« je v prvem odzivu podčrtala Romana Tomc.

Poskusi, da bi jo ustavili, zlasti iz Slovenije

In nadaljevala: »Odločila sem se, da na podlagi peticije, ki smo jo pripravili skupaj z dr. Mitjo Ferencem, sprožim široko razpravo. Ogromno poskusov, da bi me ustavili, je prihajalo zlasti iz Slovenije. In ni jim uspelo. Ves trud in delo sta poplačana s tem, da imamo danes na mizi resolucijo, ki predstavlja najmočnejše orodje Evropskega parlamenta.«