Spomnimo: v torek, 24. junija, je Odbor za peticije Evropskega parlamenta sprejel resolucijo, v kateri poziva k ohranjanju spomina na vse žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Tedaj je 17 članic in članov odbora podprlo sprejem, eden mu je nasprotoval, člani štirih lev(osredinsk)ih skupin pa so tedaj glasovanje obstruirali.

Zgodovinski dosežek

Pobudnica predloga resolucije, evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc (ELS/SDS), je sprejem resolucije na Odboru za peticije ocenila za zgodovinski dosežek in poudarila, da je preživela številne poskuse, da bi jo ustavili, zlasti iz Slovenije: »Ves trud in delo sta poplačana s tem, da imamo danes na mizi resolucijo, ki predstavlja najmočnejše orodje Evropskega parlamenta.«

Odziv četverice

Na resolucijo so se srdito odzvali štirje evropski poslanci iz Slovenije iz političnih skupin, ki resolucije niso podprle (ReNew Europe, S&D, Zeleni), torej Irena Joveva, Marjan Šarec, Matjaž Nemec in dr. Vladimir Prebilič, ki so besedilo označili za zgodovinsko revizionistično, češ da namenoma prezre ključen kontekst 2. svetovne vojne in se selektivno spominja na žrtve tragične preteklosti.

Zločin posameznikov?

»Politično inštrumentalizacijo in reinterpretacijo zgodovinskih dogodkov odločno zavračamo. Takšni poskusi politizacije naše zgodovine v Evropskem parlamentu nas oddaljujejo od sprave slovenskega naroda, ki si je SDS več kot očitno ne želi,« so zapisali štirje evropski poslanci in izvensodne poboje označili za zločin, ki so ga zagrešili posamezniki, ki bi za to morali prevzeti odgovornost.

Zloraba postopka sprejemanja?

»Ne gre pa ga posploševati na vse pripadnike protifašistične in protinacistične koalicije, ki je bila na pravi strani zgodovine in je sodelovala v boju proti nacizmu in fašizmu, ki sta bila največje zlo 20. stoletja,« so sprenevedavo podčrtali evropski poslanci, ki so tudi obžalovali, da je bil postopek sprejemanja resolucije na Odboru za peticije zlorabljen.

Romana Tomc: To glasovanje bo o resnici in dostojanstvu – ne zgolj za žrtve v Sloveniji, marveč za vse, ki so trpeli pod komunizmom. FOTO: FB Romana Tomc

Ker smo ljudje!

Romana Tomc se je na stališče štirih poslanskih kolegov iz levosučnejših skupin odzvala s kratkim zapisom na družbenem omrežju: »Nekateri se borimo za njihov spomin in za človečnost (ker smo ljudje!), drugi tega ne zmorejo. Zapomnimo si evropske poslance, ki še vedno branijo zločine komunizma in žrtvam pobojev odrekajo pravico do dostojnega pokopa.«

Kaj piše v resoluciji?

Resolucija sicer poziva slovensko oblast k nadaljevanju preiskav za odkritje množičnih grobišč in zbiranje zgodovinskih dokazov o zločinih jugoslovanskega komunističnega režima in k zagotovitvi univerzalne pravice do dostojnega pokopa za vse žrtve, umorjene po 2. svetovni vojni. Resolucija tudi poziva k ustvarjanju spominskih obeležij v čast žrtvam in za ozaveščanje javnosti.

Resnica in spoštovanje vseh žrtev

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so prepričani, da morajo biti vsi zločini proti človeštvu obravnavani enako resno, in obsojajo zgodovinski revizionizem, ki trivializira zločine nacističnega in fašističnega režima in jugoslovanskih komunističnih oblasti. Obenem pozivajo Slovenijo in ostale članice EU k okrepitvi zgodovinskega spomina, ki temelji na resnici in spoštovanju vseh žrtev.

Osnutek predloga resolucije je sicer sledil peticiji št. 0718/2023, ki jo je s pomočjo Romane Tomc vložil zgodovinar dr. Mitja Ferenc in je požela veliko zanimanja. FOTO: Tatjana Splichal

Peticija Mitje Ferenca

Hkrati obžalujejo predlansko odločitev slovenske vlade za ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, saj da gre za korak nazaj pri spoštovanju zgodovinske pravice in spomina. Osnutek predloga resolucije je sicer sledil peticiji št. 0718/2023, ki jo je s pomočjo Romane Tomc vložil zgodovinar dr. Mitja Ferenc in je požela veliko zanimanja.

Odziv ZZB NOB

Je pa Zveza združenj borcev za vrednote NOB minuli teden pozvala predsednico Natašo Pirc Musar, premierja dr. Roberta Goloba in predsednico Državnega zbora mag. Urško Klakočar Zupančič, naj resolucijo javno zavrnejo in evropskim inštitucijam pošljejo »kritični odziv z jasno predstavljenimi zgodovinskimi dejstvi, s katerimi bi zavrnili številne netočnosti, ki jih ta dokument vsebuje«.

EPP podpira resolucijo

Kot so pred torkovim glasovanjem zapisali v Evropski ljudski stranki (ELS/EPP), si želijo dostojanstvenega pokopa žrtev vseh totalitarnih režimov, vključno s tistimi, ki so bili umorjeni pod komunističnim terorjem, torej bodo podprli resolucijo s pozivom slovenski vladi, naj počasti spomin na desettisoče, ki jih je po 2. svetovni vojni umoril jugoslovanski komunistični režim.

Glasovanje o resnici in dostojanstvu

»To glasovanje bo o resnici in dostojanstvu – ne zgolj za žrtve v Sloveniji, marveč za vse, ki so trpeli pod komunizmom. Nobena država, noben narod ne bi smel čakati več generacij, da bi pokopal svoje ljubljene,« je poudarila Romana Tomc in torkovo glasovanje označila za preizkus, kdo v Evropskem parlamentu stoji ob strani žrtvam komunističnega terorja, kdo pa zagovarja dvojna merila.