Ivan Cankar je v relativno kratkem ustvarjalnem obdobju komaj dvajsetih let (umrl je v 43. letu starosti) zapustil opus 40 knjižnih del, ohranjenih je tudi več kot 1500 njegovih pisem bratu, prijateljicam in sodobnikom. Poleg proznih in dramskih del je pisal tudi pesmi in kritike ter se ukvarjal s politiko. Velja za prvega slovenskega poklicnega pisatelja. 

Veliko je vidikov in tematik, ki bi jih lahko izpostavili ob njegovem rojstnem dnevu. Ob 100. obletnici njegove smrti leta 2018 smo v tedniku Družina pisali o njegovi veri in odnosu do Cerkve. Ker je to področje Cankarjevega ustvarjanja in življenja še vedno pogosto prikazano zgolj enostransko, poobjavljamo nekatere navedke, ki so ključni za celostno razumevanje njegovega odnosa do Cerkve in Boga.

Obeležujemo 150. obletnico Cankarjevega rojstva.

Cankar, kritik Cerkve

V slovenski javnosti je dobro znana Cankarjeva ostra kritika slovenskega klerikalizma, kritičen je bil do Cerkve kot ustanove. Kot so desetletja izpostavljali v šolskih učbenikih, se je kmalu po ljudski šoli v domačem kraju, v času šolanja na ljubljanski realki in med bivanjem na Dunaju (med letoma 1996 in 1909), odmaknil od vere in Cerkve. »Socialist, anarhist, dekadent« in »svobodomislec, ki se je odmaknil tradicionalnega krščanstva,« ga označujejo literarni kritiki.

Karikatura Hinka Smrekarja. Vir: Wikimedia Commons

V isti sapi pa je Cankar v svojih največjih knjižnih delih odpiral najgloblje bivanjske teme: o vesti, krivdi, kesanju, odpuščanju, smislu trpljenja, večnosti ... Njegova literatura je prežeta z vero.

Cankar, globoko veren človek

»Pri nas doma ni bilo pobožnjaštva, ne tistega mrkega, trdega, židovskega, ki ne rosi v vdano srce ljubezni božje, temveč vtepa s palico božji strah. Bili smo globoko verni,« je zapisal v zbirki črtic Moje življenje, kjer obuja spomine na otroštvo, še posebej na svojo mater: »Ne samo v meni, v nas vseh je ostal ter ostane pač do konca dni skrit oltar, pred katerim se darujejo čiste misli ob veselih in žalostnih urah. Še pozno, ko me je že vsega opredla tuja učenost, ko se mi je bilo srce že vse razbolelo od soparnega spoznanja, se je mnogokdaj zganilo v srcu kakor neizrekljivo sladek in gorek spomin, kakor tiha otroška molitev. Posebna je bila naša vera, nikjer priučena, od nikogar zaukazana … vzklila je v srcu in ga vsega prepojila.«

Cankarjeva rojstna hiša na Klancu na Vrhniki. FOTO: Andrej Praznik

Leta 1909 je Cankar z Dunaja odšel v Sarajevo k bratu Karlu, ki je bil duhovnik in tajnik tamkajšnjega škofa Josipa Stadlerja. Pri njem naj bi po dolgem času prejel zakramenta spovedi in obhajila. Po tem obisku je bilo njegovo pisanje bolj naklonjeno duhovnikom in Cerkvi.

Tik pred smrtjo ga je v bolnišnici obiskal Fran Saleški Finžgar in o njunem zadnjem srečanju zapisal: »Mirno je ležal. Ko je zaslišal moj glas, se je potrudil, da je odprl oči, in me takoj spoznal. Po kratkem uvodu sem ga vprašal, ali bi želel sveto odvezo. Dvignil se je v postelji, sklenil roke in truden rekel: Lepo prosim. Obudil je kesanje in jaz sem mu podelil absolucijo. Ganjen je vse to izvršil. Sodim pa, da je že njegov brat prej vse to opravil.«

Cankarjev portret. FOTO: Arhiv Družine

Cankar, mož resnice

Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti leta 2018 je ljubljanski nadškof Stanislav Zore o njem dejal: »Cankar je bil mož resnice. Ni bil brez napak, ampak iz vse njegove literature poleg stalne navzočnosti odnosa do Boga, do presežnega, svetopisemskih evangeljskih simbolov in verskih pojmov stalno sije tudi resnica. To resnico je najprej iskal v samem sebi. In ta resnica ga je na koncu pripeljala do treh besed: mati, domovina, Bog. Vedel je, da je to troje človeku potrebno za preživetje, da ostane človek in da živi smiselno.«

Pestro dogajanje v Cankarjevem domu in drugje

V Cankarjevem domu se 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja posvečajo vse leto. Danes, na njegov rojstni dan, si obiskovalci lahko v Galeriji Cankarjevega doma brezplačno ogledajo razstavo Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede, ki jo je Cankarjev dom zasnoval v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije.

Spomenik Ivanu Cankarju na ploščadi pred Cankarjevim domom v Ljubljani. FOTO: Tatjana Splichal

Ob 17. uri vabijo na brezplačno predstavitev in ogled orgel v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ob 19. uri pa bodo v Dvorani Alme Karlin o sodobnih interpretacijah Cankarjevih del razmišljali Katja Gorečan, Bor Ravbar, Varja Hrvatin in Nik Žnidaršič. Pogovorni večer z naslovom Zapisano v družbo bo moderirala Katja Markič.

Na Vrhniki je dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše, pripravili so tudi brezplačno vodenje po poteh Cankarjeve mladosti na Vrhniki ter spominsko slovesnost. Kulturni dogodek bo tudi na ljubljanskem Rožniku.