O razstavi so na novinarski konferenci 4. februarja 2026 spregovorili: kustosinja razstave in vodja projekta dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije, kustos dr. Jure Krajšek in kustosinja dr. Maja Bausovac, oba iz Pokrajinskega muzeja Celje, ter dr. Bernarda Županek, kustosinja MGML. Foto: Kristina Bursać

Od 4. februarja do 23. avgusta 2026 je v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani na ogled razstava Čivki iz preteklosti. Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede, ki jo je pripravil Narodni muzej Slovenije.

Razstava je bila prvotno predstavljena v okviru spremljevalnih dogodkov mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu in častne gostje Slovenije jeseni leta 2023. Bila je nagrajena z Valvasorjevim odličjem (Valvasorjev nagelj) in priznanjem Slovenskega arheološkega društva.

Na ogled so imenitni arheološki predmeti

Razstava predstavlja slovensko arheologijo s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo (to so bodisi glasbila – od prazgodovinskih piščali iz kosti jamskih medvedov z antično dvojno piščaljo do novoveških železnih drumlic – bodisi ropotulje, ki so jih uporabljali pri ritualih ali kot otroške igrače); s simbolnimi predmeti (to so prazgodovinske figurine, verjetno upodobitve nam nepoznanih božanstev, kipci antičnih bogov, predmeti z vgraviranimi astralnimi simboli, predmeti v obliki živali, miniaturni predmeti in predmeti z vrezanimi figurami, ki govorijo zgodbo kot nekakšen strip); ter s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede (med njimi so primeri venetske pisave na odlomku bronaste situle in na srebrni ploščici, zapisi imen lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti).

Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije, se tu potepal ali vojskoval. Ob posameznih arheoloških najdbah spoznamo pomembna arheološka najdišča z vseh delov Slovenije ter vstopimo v pripoved o preteklosti slovenskega prostora, kot jo izrisuje arheologija.

Dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije, kustos dr. Jure Krajšek in kustosinja dr. Maja Bausovac, oba iz Pokrajinskega muzeja Celje, ter dr. Bernarda Županek, kustosinja MGML. Foto: Kristina Bursać

Razstavo je omogočilo enajst slovenskih kulturnih ustanov

Vsi ti predmeti nam s svojimi zvoki, simboli ali zapisanimi besedami odstirajo nekoliko globljo dimenzijo duhovnosti, zabave in pojasnjevanje sveta ljudi iz preteklosti. Kažejo potrebo človeka po izražanju nečesa abstraktnega, po ustvarjanju simbolnega ter po trajnem zapisu zgodb, zaobljub in tudi nedovoljenih besed.

Razstavo dopolnjuje kratki film avtorjev Maje Bahar, Simona Fugine in Gašperja Vovka z naslovom 64 znakov: »Gre za zgodbo o zakodiranih 'sporočilih', ki jih skozi časovno črvino ljudje iz preteklosti pošiljajo nam, sodobnim ljudem. Ta sporočila, signali, se nepovezano in v nekronološkem sosledju javljajo in lebdijo, so arheologija v vesolju. Vstopajo kot 'šumi' v sodoben digitalni svet, antropocentrično dobo,« so zapisali.

Razstavo je omogočilo sodelovanje enajstih slovenskih kulturnih ustanov: Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Dolenjski muzej Novo mesto, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj, Goriški muzej Nova Gorica in Tolminski muzej.

Dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije, kustosinja razstave in vodja projekta. Foto: NMS

Kustosinja razstave in vodja projekta je dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije. Izdali so tudi razkošni katalog, ki obsega kar 300 strani.

Razkošni razstavni katalog. Foto: Kristina Bursać

Na ogled več kot sto deset izvirnih arheoloških predmetov

Razstavo so 4. februarja 2026 predstavili: kustosinja razstave in vodja projekta dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Bernarda Županek, kustosinja MGML, dr. Jure Krajšek, kustos, in dr. Maja Bausovac, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Celje, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma Katarina Hergouth ter ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak.

Na razstavi je – prvič v Sloveniji na enem mestu, v Galeriji Cankarjevega doma – na ogled več kot sto deset izvirnih arheoloških predmetov, pet kopij in ena rekonstrukcija.

Foto: Blaž Gutman

Želijo predstaviti miselni razvoj človeka

O razstavi je kustosinja razstave in vodja projekta dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije dejala: »Nismo želeli pokazati zgolj najpomembnejših arheoloških najdb, čeprav je Slovenija arheološko izjemno bogata in je en del razstavljen tudi tukaj. Kaj smo želeli pokazati oz. kaj je sploh ideja razstave: želeli smo predstaviti miselni razvoj človeka. In zagotovo je bila glasba oziroma neka protoglasbena ritmičnost ena prvih in zelo pomembnih stopenj v človeškem kognitivnem razvoju. Glasba govori, da je človek začel abstraktno razmišljati, postopoma je želel zapisati svoje misli in nastale so pisave. Ob tem pa smo avtorji razstave želeli pokazati množico in pestrost arheoloških najdišč z vseh koncev Slovenije, se pravi geografsko raznolikost naše dežele. Predstaviti, kako je ta majhen košček zemlje, ki je ujet med Alpami, Panonijo in Mediteranom, raznolik in arheološko bogat tudi v svetovnem merilu.«

Foto: Blaž Gutman

Arheološko bogastvo iz različni zgodovinskih obdobij

Vodja razstavnega programa Cankarjevega doma Katarina Hergouth je na novinarski konferenci spregovorila o pomenu razstave: »Obiskovalci si bodo lahko na enem mestu ogledali pravzaprav vso zgodovino – četudi celotna Slovenija obsega majhno geografsko območje, je bilo ozemlje današnje Slovenije izredno bogato skozi različna zgodovinska obdobja. Čivki iz preteklosti premišljujejo o človekovem kognitivnem razvoju, o možnostih človekove domišljije in ustvarjalnosti, pa tudi o razsežnostih časa in prostora. Gre za vseslovenski projekt desetih muzejev iz vseh regij: decentralizacija razstav je izredno pomembna in kje drugje kot v osrednjem kulturnem hramu bi bil za to primeren prostor.«

Foto: Blaž Gutman

V visokogorski Potočki zijalki so našli glasbilo iz medvedove kosti

Dr. Maja Bausovac, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Celje: »Na razstavi je iz Pokrajinskega muzeja Celje predstavljena Potočka zijalka, znano paleolitsko najdišče iz starejše kamene dobe, kjer je bilo najdeno glasbilo iz medvedove kosti. Lahko ga primerjamo s piščaljo iz Divjih bab, s Potočke zijalke je sicer mlajše, a prav tako pomembno. Paleolitik na razstavi zastopamo predvsem s predmeti, povezanimi z glasbo oziroma zvokom. V sklopu predstavitve našega območja je tudi predmet z zgodnjekrščanskega najdišča Vipota nad Pečovnikom, ki je manjše in manj raziskano, a ima izjemno bogate najdbe. Med njimi so tudi poznorimski kristogrami, gre za zelo posebne predmete z našega prostora, za katere lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da izvirajo iz Celeie.«

Foto: Blaž Gutman

Med arheološkimi izkopavanji v Celju so odkrili več ohranjenih poslikav

Dr. Jure Krajšek, kustos iz Pokrajinskega muzeja Celje: »Ukvarjali smo se predvsem z izborom gradiva. Iz široke množice gradiva, ki ga hranimo v našem muzeju, smo izbrali tudi freske. V zadnjem času smo med arheološkimi izkopavanji v Celju odkrili več izjemno ohranjenih poslikav. Te freske nam omogočajo vpogled v zgodbe, ki so krasile stene v njihovih domovih, in prikazujejo naš prostor – prostor, ki sicer ni bil središče rimskega imperija, a je bil seveda vpet v širši kontekst rimske civilizacije.«

Foto: Blaž Gutman

Rimska Emona, prvo pravo mesto na območju današnje Slovenije

Dr. Bernarda Županek, kustosinja iz MGML (Muzeji in galerije mesta Ljubljane): »Na razstavi se seveda predstavljamo z rimsko Emono, torej s prvim pravim mestom na območju današnje Slovenije. Med izpostavljenimi predmeti je eden najdragocenejših prav gotovo iz čistega zlata izdelan zaročni oziroma poročni prstan z motivom stisnjenih rok, ki simbolizirajo zvestobo, varnost v zakonu in predanost.« V Cankarjev dom so pripeljali tudi predmet, ki ga ni bilo na frankfurtski izdaji razstave, in sicer repliko najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu z Ljubljanskega barja.

Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Kristina Bursać

Razkriti do zdaj neznani pogledi na dogajanje v tem delu Evrope

 Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, je poudarila: »Primer branj preteklosti, ki jih razkriva pričujoča razstava, so zvoki, simboli in prvi zapisi. Bolj ali manj harmonične zvoke, starodavno glasbo, ki se kot takšna ni ohranila, lahko razberemo iz materialnih nosilcev, iz glasbil in upodobitev glasbenikov, pa tudi iz prvih zapisov. Pomen simbolov, ki so lahko oznake na predmetih ali pa nosijo simbolno funkcijo predmeti sami kot taki, prav tako na prvi pogled ni dostopen, je hermetičen. Tudi prvi napisi imajo najpogosteje simbolno, na primer apotropejsko funkcijo, pogosto so povezani z nadčutnim. V Narodnem muzeju Slovenije smo prepričani, da bo pričujoča razstava, ki smo jo skupaj s sodelujočimi muzeji pripravili ob boku ene najpomembnejših mednarodnih kulturnih prireditev in jo danes predstavljamo v eminentnem razstavišču Cankarjevega doma, obiskovalcem razkrila zanimive in do zdaj neznane poglede na dogajanje v tem delu Evrope, ki smo ga poimenovali stičišče svetov.«

Foto: Blaž Gutman

Saša Bojc, Tu so grmeli rimski vojaki, tu so se naselili Slovani, Narodni muzej, Delo, 20. 10. 2023Barbara Pance, Magdalenska gora se diči, Slovenske novice, 24. 9. 2005

1/13