V Rimskokatoliški cerkvi se postni čas pred veliko nočjo začne na pepelnično sredo. Kako pa se na največji krščanski praznik pripravljajo v Grškokatoliški cerkvi? K pogovoru smo povabili duhovnika Ivana Skalivskega, škofovega vikarja in župnika grškokatoliške župnije nadangela Mihaela v Ljubljani, katere župljani se pri bogoslužju zbirajo v cerkvi sv. Jerneja v ljubljanski Šiški.

V Grškokatoliški se postni čas začne na ponedeljek pred prvo postno nedeljo.

Kot je pojasnil, se v njihovi Cerkvi postni čas začne že na ponedeljek pred prvo postno nedeljo. Zadnja nedelja pred začetkom postnega časa se imenuje »nedelja odpuščanja«, v luči telesnih odpovedi pa jo imenujejo tudi »siropustna nedelja«, ko se do velikonočnih praznikov odpovejo uživanju vseh mlečnih izdelkov. Teden dni prej obhajajo »mesopustno nedeljo«, ko se odpovejo uživanju mesnih jedi. To še ni uradni začetek postnega časa, je pa priložnost, da se verniki postopoma začnejo navajati na odpoved stvarem, ki jih imajo radi.

Veliki post se torej začne po siropustni nedelji. V Grškokatoliški cerkvi ga obeležijo z obredom odpuščanja, ko se drug drugemu opravičijo. V stolnici se zbranim prvi opraviči škof, za njim pa še duhovniki, menihi, bogoslovci in verniki. Drug drugega prosijo odpuščanja in drug drugemu odpustijo za kakršne koli storjene krivice.

Nedeljsko bogoslužje za grškokatoliško skupnost v Ljubljani. FOTO: Tatjana Splichal

Božični post, Filipov post, veliki post ...

V Grškokatoliški cerkvi upoštevajo post tudi pred drugimi večjimi prazniki v bogoslužnem letu: poznajo božični post v adventnem času, »ki pa je manj strog od velikega posta, saj se takrat veselimo Odrešenikovega rojstva«. Imenujejo ga »Filipov post«, enako kot v Pravoslavni cerkvi, ker se začne dan po godu apostola Filipa (v pravoslavnem koledarju 14. novembra, op. avt.).

V grškokatoliškem izročilu so postni dnevi ponedeljek, sreda in petek.

In kako se na letošnjo veliko noč pripravlja župnik Skalivski? Kot pravi, ni sprejel nobenih posebnih postnih sklepov, upošteva pa priporočene in ustaljene navade: odpoved mlečnim in mesnim izdelkom spoštuje na postne dneve – v grškokatoliškem izročilu so to ponedeljek, sreda in petek. Ob sredah in petkih obhajajo tudi nekoliko drugačno bogoslužje, imenovano »bogoslužje predposvečenih darov«: takrat ne posvečujejo na novo, temveč pri evharistiji prejmejo darove, posvečene pri prejšnjih bogoslužjih. To izročilo prihaja z območja Sirije, pojasnjuje Skalivski.

Ivan Skalivski je župnik grškokatoliške župnije nadangela Mihaela v Ljubljani. FOTO: Tatjana Splichal

Ljubezen in začimbe

Za grškokatoliškega duhovnika post in odpoved določenim jedem ne pomenita pomanjkanja: kot pravi, je že iz študentskih let vajen, »da si pripravim kosilo iz sestavin, ki jih imam v hladilniku, ne grem pogosto v trgovino«. Če je jed pripravljena z ljubeznijo in morda začinjena z malce več domišljije, je dobra. »Post je zame čast milosti,« pove Skalivski, »kot pišejo tudi sveti očetje Cerkve.« To je čas, ko se velika Božja milost razliva na človeka, »ko vidim svoje grehe, svoje pomanjkljivosti, osebne lastnosti in navade, ki jih lahko izboljšam, ali pa se celo odpovem nekaterim stvarem, ki me v resnici uničujejo«.

Župnik Ivan Skalivski člane svojega občestva spodbuja, naj v postnem času izpolnjujejo najmanj tri pogoje.

V postu se mu zdi pomembna tudi ponižnost: ko začuti, da ga nekdo skuša ponižati, bodisi v cerkvenem ali necerkvenem okolju, se raje umakne: »Za to si prizadevam tudi sicer, v postu pa se mi zdi še posebej pomembno, da stopiš korak nazaj, da nisi prvi, da se ne rineš v ospredje, tudi če imaš prav«. Tudi to prinaša velike milosti, ko se človek sicer zaveda, da ravna pravilno, vendar ne vstopi v spor, da bi uveljavil svoje mnenje.

V Grškokatoliški cerkvi začetek velikega posta obeležijo z obredom odpuščanja, ko se drug drugemu opravičijo in si odpustijo storjene krivice. FOTO: Tatjana Splichal

Najmanj trije pogoji

In kako grškokatoliški župnik k postu spodbuja svoje vernike? Tudi njim že pred začetkom postnega časa pojasni, da je to obdobje velike milosti, tudi Jezus se je umaknil v puščavo in se postil 40 dni. Torej nas k postu spodbuja sámo Sveto pismo, saj se je v puščavi postil Bog in človek v eni osebi. S tem nam je pokazal, da je post koristen tako za dušo kot za telo. Post pa poznajo tudi v drugih religijah.

Skalivski člane svojega občestva spodbuja, naj v postnem času izpolnjujejo najmanj tri pogoje: opravijo naj sveto spoved in se pokesajo svojih grehov, vsaj enkrat v letu, in postni čas je za to najprimernejši; drugi pogoj je osebna molitev, ki naj bo resnično oseben pogovor z Bogom, ne le mehansko izgovarjanje molitvenih obrazcev; tretji pogoj pa je miloščina, opravljanje dobrih del, tako materialnih kot nematerialnih. Včasih človek veliko naredi že s tem, ko bližnjemu podari nasmeh, ko ga ta najbolj potrebuje. Šele za tem je na vrsti hrana in odrekanje na telesnem področju.

»K postu nas spodbuja sámo Sveto pismo, saj se je v puščavi postil Bog in človek v eni osebi.« FOTO: Tatjana Splichal