Za Aleša Čadeža bo letošnje leto v njegovo knjigo življenja zapisano z velikimi črkami. S partnerko Lucijo sta v poletnih mesecih postala starša sinku Maksu. To pa je bil tudi čas priprav na izbor za Inovativnega mladega kmeta, kjer je ob hudi konkurenci njegova zgodba prav posebej izstopala. 

Z zmago v žepu v Sloveniji se je odpravil tudi na Evropski kongres mladih kmetov, kjer je med 31 projekti iz 27 različnih evropskih držav pometel s konkurenco. Prejel je nagrado za najboljšega evropskega kmeta ter za najboljši projekt energetske učinkovitosti. 

Najboljši evropski mladi kmet prisega na sodelovanje in povezovanje, skupaj z Rokom Gartnerjem sta zasnovala sadilni stroj ter se tudi veselila uspeha. FOTO: Mateja Kopar 

Člani komisije ter pripravljalne ekipe izbora Inovativnega mladega kmeta 2025 so Alešu stali ob strani in se veselili njegovega uspeha. FOTO: Rok Rakun

Inovacija, ki olajša delo vrtnarjev 

Na kmetiji Čadež se ukvarjajo z vzgojo raznovrstne zelenjave, jagodičevja in sadik, z letom 2025 pa so se vključili tudi v ekološko kontrolo in so trenutno še v obdobju preusmeritve. 

Zaročenka Lucija je Alešu v oporo in pomoč, skupaj delata v vrtnarstvu in se veselita pridelkov. FOTO: Osebni arhiv 

Inovacija, ki jim je prinesla nagrado, temelji na vzgoji sadik v papirnatih lončkih, ki jih z njihovim ročnim ali traktorskih sadilcem učinkovito in hitro posadijo v tla. Sistem je zelo trajnosten, saj privarčuje na vodi, substratu, času, delovni sili ter se izogne uporabi plastike. Pri razvoju sadilnega stroja je sodeloval s prijateljem Rokom Gartnerjem iz podjetja Lavrih ter dokazal, da skupna moč prinese izjemne rezultate. Več o njuni inovaciji lahko poslušaš tukaj. 

Tehnologija papirnatih lončkov pri vzgoji sadik omogoča trajnejšo pridelavo zelenjave. FOTO: Blaž Lenček

Opora družine in začetki vrtnarjenja 

V vrtnarstvu mu izjemno veliko pomagajo zaročenka Lucija, mama Olga, brata Gregor in Tomaž s partnerkama. Vrtnarstvo ga je pritegnilo že v rosni mladosti: »Očaralo me je, da lahko iz malega semena zraste velik in zdrav plod, ta čudež narave me je predvsem prevzel.« Njegov prvi vrtiček je bil kvadratni meter na sredini zelenice pred hišo, kjer je kot otrok preživel veliko časa. Že kot osnovnošolec je z mamo Olgo hodil na tržnico ter nato prevzel prodajo.

Vrtnarstvo kot priložnost 

»Kmetje bi se morali več povezovati, saj bi to močno okrepilo celotni sektor, saj bi si lažje izmenjevali znanje, ideje, rešitve. Mladim je treba pokazati, da je v kmetijstvu prihodnost in da je tudi ta panoga lahko inovativna, tehnološko napredna ter ekonomsko vzdržna. Kmetijstvo je izziv, a tudi neverjetna priložnost. Mladi naj gredo korak za korakom in verjamejo v svoje ideje. Naj jih ne skrbi, če so začetki težki – tako rastemo.« 

Drugo leto bo poroka

Aleš je dokončal srednjo gostinsko in turistično šolo v Radovljici ter v tistih brezskrbnih letih tudi spoznal svojo zaročenko Lucijo, s katero sta na poti v šolo klepetala na vlaku. O Luciji pravi: »Razume moje ideje, vedno stoji ob meni, in to je zame najmočnejši temelj v življenju.« Novopečeni očka zdaj gleda svet na drugačen način: »Prihod otroka te postavi na novo pot, postaneš bolj odgovoren, razmišljaš o prihodnosti ter o tem, kakšen svet želiš ustvariti za otroka.« 

Lucija in Aleš sta se poleti razveselila sinka Maksa. FOTO: Siniša Kanižaj 

Vztrajnosti se je naučil v športu 

Z devetimi leti je Aleš začel trenirati karate, ki ga je pritegnil od prvega dne in postal del njegovega značaja. Naučil se je vztrajnosti, discipline ter spoštovanja, vrednote, ki jih je prinesel v kmetijstvo: »Ko pridejo težki dnevi, se spominjam treningov, kjer ni bližnjic, ampak samo delo, potrpežljivost ter jasen cilj. To mi danes pomaga pri organizaciji kmetije in premagovanju izzivov.«

Aleš Čadež s svojim trenerjem v Tokiju, kjer je osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. FOTO: Osebni arhiv 

Obisk Japonske 

Eno večjih dogodivščin je doživel v srednji šoli, ko se je kar na hitro odločil, da gre na Japonsko s svojim karate klubom. Obisk te dežele ga je prevzel: »Tam je vse drugače; od tempa življenja do njihovega odnosa – neverjetno spoštovanje, skromnost in natančnost.« Poznavanje kulture in obiski Japonske pa so ga pripeljali tudi do drugačne tehnike sajenja in vzgoje sadik. Novo tehnologijo je pripeljal na domačo kmetijo ter jo prilagodil in posodobil.