Delo med trtami ji predstavlja vir idej, prosti čas pa rada nameni ustvarjanju in modi. Po poklicu je modna oblikovalka, zaključuje študij turizma, njena vizija pa je živeti na kmetiji, kjer se bodo prepletli gostinstvo, vino in turizem.

Pogled na cerkev sv. Barbare z njihove domačije. FOTO: Siniša Kanižaj

Nina se je kot deklica preselila iz predmestne hiše na kmetijo, kar je bilo sprva težko, saj je prosti čas zamenjala za delo, hkrati pa se je ločila od sestre, babice in tete, ki so ostale v domači hiši. »Ko je oče rekel, da bo prevzel kmetijo, sem se najprej smejala, ker sem mislila, da se šali. Tudi oče pred tem v vinogradu ni počel drugega kot pomagal pri trgatvi.«

»Sprva sem se zelo upirala, potem pa sem skozi leta počasi odraščala in spoznavala, kako lepo je v bistvu kmetovati. Vedno sem bila povezana z naravo, zdaj pa sem lahko z njo živela. In takrat sem ugotovila, da mogoče ni tako slabo živeti na kmetiji.«

V družbi svoje družine in slavnim kuharjem. FOTO: Osebni arhiv

Malo mešano kmetijo, sprva tudi živinorejsko, so s časom posodabljali, dokupovali stroje, si lajšali delo ter sčasoma prenehali z govedorejo. Danes njihov vinograd šteje okoli šest tisoč trt. V največjem obsegu pridelujejo sorti rumeni muškat in laški rizling, zasajene pa imajo tudi trse beli pinot, traminec ter modro frankinjo.

Delo v vinogradu Nini predstavlja čas za umiritev misli in sprostitev. »Dela sem zdaj tako navajena, da mi ni treba razmišljati. Roke delajo, glava pa lahko počiva. Takrat se mi navadno porodijo tudi najboljše ideje, zato je to moj najljubši čas v letu, predvsem zelena dela. Zame je to kot terapija proti stresu.«

Nina v vinogradu najde mir in sprostitev. FOTO: Siniša Kanižaj

Ninina pot izobraževanja je raznolika in edinstvena. Najprej je šla po stopinjah mame, ki je šivilja, in zaključila program modnega oblikovanja, nato pa se je vpisala na višješolski program oblikovanja lesa ter sledila očetu, ki je mizar. Ko se je dokončno odločila, da bo ostala doma na kmetiji, se je vpisala še na višješolski program gostinstva in turizma.

Nina svojo prihodnost vidi doma, na kmetiji, kjer želi pustiti svoj pečat v svetu vinogradništva in vinarstva. »Povezovanje je ključ do uspeha. To rada povem povsod, kamor me v tem letu ponese pot. Tujci so začeli odkrivati lepote, ki se skrivajo pri nas, a vseeno jim moramo imeti kaj ponuditi. Lokalna skupnost mora biti povezana, če želimo razvijati turizem.«

Nina pred vinsko kletjo. FOTO: Siniša Kanižaj

Nina Polanec je 28. vinska kraljica Slovenije in to ni tako preprosto, kot bi si mislili. »Vinska kraljica ni izbrana zaradi lepote, ampak znanja,« pogosto poudarja Nina. Dekleta se morajo pripraviti in odgovarjati na širok nabor vprašanj o vinogradništvu in vinarstvu, pa tudi o slovenski kulinariki, Sloveniji kot državi, slovenskih pisateljih in pesnikih, ki so pisali o vinu. Znati morajo vsaj en svetovni jezik in znati predstaviti tako slovenske vinorodne dežele kot tudi steklenico vina – v slovenščini in tujem jeziku. Nastopati je treba samozavestno in pokazati, da ti je mar za slovensko vinsko kulturo in vinarstvo.

Na kronanju s svojo družino, poleg pa tudi župan Občine Duplek z ženo in predstavniki društev iz njene občine. FOTO: Osebni arhiv

Nina Polanec se spominja začetka poslanstva vinske kraljice: »Kronanje je bilo zame začetek novega, res lepega poglavja v življenju. Zavedala sem se, da je to leto, ko sem slišana in lahko skušam nekaj spremeniti. Tudi prve nastope sem doživljala z veliko mero odgovornosti in spoštovanja. Vsak vinogradnik, ki ti ponudi svoje vino, ti ga nalije s ponosom. In prav zato, ker vem, koliko truda se skriva v vsaki kapljici, sem še toliko bolj navdušena, da lahko obiskujem kraje po vsej Slovenije in dobesedno pokušam življenjsko delo nekoga. Kajti vino je življenjsko delo – tega ne moremo zanikati.«

Vsaka vinska kraljica ima svoje vino. In katero je njeno kraljevsko vino? Poslušaj podkast tukaj, kjer izveš odgovor. FOTO: Siniša Kanižaj

Izzivov v vinogradništvu je veliko, rešitev pa premalo. Zaradi sodobnih težav – pogostih vremenskih neurij in bolezni, kot je zlata trsna rumenica – se vinogradi pogosto izsekavajo.
»Jaz rada rečem, da vinogradništvo ni poklic, temveč poslanstvo. Biti vinogradnik ni samo služba, ampak poslanstvo. Ni pa lepšega občutka, kot ko lahko v kozarcu občuduješ svoje celoletno delo in trud.«

Njena strast je tudi peka slaščic. FOTO: M. K. 

Poleg vinogradništva in vinarstva Nina svoj čas namenja tudi glasbi, saj sodeluje v pevskem zboru Sveta Barbara in rada zaigra na violino ob Folklorni skupini Šmarječani. Ima pa še eno posebno strast, peko slaščic. »Pri ustvarjanju slaščic mi je najbolj zanimivo, kako raznolike recepture lahko preizkusiš in kolikšna mera natančnosti je pri tem potrebna.«

S partnerjem na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA. FOTO: Osebni arhiv

O svoji družini pa pravi: »Ne glede na to, kaj se trenutno dogaja v mojem življenju ali kako poln je moj urnik, je družina vedno na prvem mestu. To so ljudje, ki se vse življenje razdajajo zate. Mislim, da je prav, da skušam to vračati, kolikor je v moji moči. Mi doma smo res povezani. Že res, da pride do kakšnih nesoglasij, ampak to je nekaj običajnega v vsaki družini.«