V začetku aprila 2009 je Evropski parlament z veliko večino sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri med drugim »naslovnice« resolucije (državam članicam Evropske zveze in njenim oblastnim predstavnikom) poziva k razglasitvi 23. avgusta – dneva, ko sta si s sporazumom Ribbentrop-Molotov leta 1939 segla v roko komunizem in nacizem – za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, »da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin«.

Slovenija – edina država Evropske zveze, ki je na svojem ozemlju izkusila zločinski primež vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma – je imela z »umeščanjem« te resolucije v svoj duhovni prostor precejšnje težave, kar med drugim dokazuje dejstvo, da je bil 23. avgust kot spominski dan z vladnim odlokom prvič uveljavljen šele lani.

Tudi zaradi tega se velja danes spomniti prvih pogledov na resolucijo, ki so bili po njenem sprejetju objavljeni v slovenskem javnem prostoru. Ledino v tem pogledu je oral pogovor z dr. Lovrom Šturmom, nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča, ki ga je aprila 2009 objavila prav Družina.

Takrat smo ga med drugim vprašali, kako presoja predlog resolucije, da bi bil 23. avgust evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov? »Ta predlog je gotovo treba podpreti,« je bil jasen ugledni pravnik, ki je kot minister za pravosodje v prvi Janševi vladi pomembno prispeval k odprtju evropske razprave o vseh totalitarizmih, »23. avgusta 1939 sta dva največja takratna totalitarna sistema v Evropi, nacionalsocialistični in komunistični, sklenila pakt o sodelovanju in nenapadanju. Kot vemo, sta ga podpisala zunanja ministra nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze Ribbentrop in Molotov. Prav bi bilo, da bi na ta dan vsako leto dostojanstveno in nepristransko počastili spomin na vse žrtve totalitarizmov.

Kakšen pa je bil njegov pogled na dejstvo, da ta spominski dan na tako rekoč isto raven postavlja nacizem in komunizem. V Sloveniji imamo namreč s tem precejšnje težave. »Vedno manj!« je bil optimističen dr. Šturm, ki je nadaljeval: »Del splošnega prepričanja je morda še vedno takšen, da ima s tem težave. To je pač posledica mišljenja, ki je bilo posredovano ljudem od osnovne šole naprej in se je stalno utrjevalo skozi medije, pa vendar vidimo, da se ti pogledi postopoma le spreminjajo. V pogledu enake obravnave vseh totalitarizmov je resolucija Evropskega parlamenta nedvoumna. Izhaja iz spoznanja, da je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jim je iz kakršnega koli razloga povzročil krivice, in v tem duhu poudarja spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi ter jim tako priznava in vrača odvzeto dostojanstvo. Človekovo dostojanstvo je čisto posebna temeljna človekova pravica, ki za razliko od drugih pravic ni priznana samo živim osebam, temveč tudi pokojnim. To pomeni, da nikdar ne zastara.«

Foto: arhiv Družine / T. P. / T. S.