Klavdija, doma iz Odranec, je bila Božji dar Cerkvi. Svojo krstno poklicanost je živela v predanem služenju soboški škofiji. Kar petnajst let je kot pastoralna asistentka pomagala usmerjati vsa pomembna dogajanja, ki so škofiji omogočala rast in prepoznavnost v pomurskem prostoru in tudi zunaj meja Slovenije. Njeno garanje je postalo že pregovorno: »Kar postori Klavdija, to ima podobo in vsebino. Nanjо se vedno lahko zanesemo.«

Za njeno dolgoletno, zvesto in nesebično služenje sem ji zelo hvaležen. V Klavdiji sem prepo-
znal čudovito sodelavko ne le zaradi njene strokovnosti, temveč tudi zaradi njene iskrene vere, razsodnosti in srčne dobrote. Njena pripravljenost pomagati, prevzemati odgovornosti in iskati dobro Cerkve je bila dragocen dar, ki sem ga bil zelo vesel.

Klavdija je bila prijazna in hkrati značajsko močna osebnost, ki je znala modro presojati in sprejemati odločitve, vedno v dobro soboške škofije. Škofu je z veliko odgovornostjo in zanesljivostjo pomagala pri pripravi pasto...