Zapri
Iskanje

Iz velikonočnih pridig škofov

Za vas piše:
J. P.
Objava: 13. 04. 2020 / 06:12
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 14.04.2020 / 08:53
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Iz velikonočnih pridig škofov

Iz velikonočnih pridig škofov
Poudarki pridig Alojzija Cvikla, Jurija Bizjaka, Petra Štumpfa in Andreja Glavana.
Objavljamo poudarke velikonočnih pridig mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla in škofov – koprskega Jurija Bizjaka, murskosoboškega Petra Štumpfa in novomeškega Andreja Glavana. Dodane so tudi povezave do celotnih pridig.


Foto: Tatjana Splichal


Cvikl: Praznina nas ne sme pustiti neobčutljivih

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v velikonočni pridigi, ki jo v celoti najdete TUKAJ, dejal, da nas Božja beseda velike noči vabi na pot vere, pa naj bo položaj še tako nenavaden, morda na prvi pogled brezupen in težak.

»Mnogi ljudje danes živijo življenje, kot bi bili ujeti v grobu. Nobenega upanja ni v njihovih srcih, ni zaupanja in ni vere, da Bog vendarle lahko začne nekaj znova in na drugačen, Božji način. Večkrat ljudje rajši iščemo grobove in objokujemo preteklost, namesto da bi imeli pogum in zaupanje v Boga in v njegovo vsemogočnost, v njegovo moč in dobroto. Mnogokrat se zavemo, da je nov začetek potreben šele, ko izkusimo, da po stari poti stvari ne morejo iti več naprej. Vsi kdaj začutimo praznino. A nevarnost je, če se človek ustavi na tej točki in ne išče naprej. Praznina je lahko past, v katero se ujamemo in lahko v nas ugasne željo po iskanju rešitev, kajti tega, kar smo iskali doslej, zdaj ni več. Praznina, ki nastane ob izgubi drage osebe ali drugi preizkušnji, nas ne sme pustiti neobčutljivih, nas ne sme zapreti vase, ampak moramo najti moč, da tudi v težki situaciji najdemo poti in iščemo rešitve, da ostanemo v gibanju. Velika noč je nov začetek, ki se ne začne z vnaprejšnjim odgovorom, temveč s praznino in povabilom na pot upanja, na katero smo vsi povabljeni. Vera se rodi v nas, ko se podamo na to pot iskanja. Se rodi, ko se nam postavi vprašanje: 'Kje je moj Gospod in kje upanje za moje življenje?' Dragi bratje in sestre, želim vam, da bi se vedno znova podali na pot vere, kajti samo na tej poti nas lahko sreča vstali Gospod in nam podeli novo upanje in velikonočno veselje!«


Foto: Tatjana Splichal


Bizjak: Spet bomo zadihali zdravo in prečiščeno ozračje nebeškega kraljestva

Koprski škof Jurij Bizjak je pridigo, ki jo v celoti najdete TUKAJ, začel z eno od prilik o nebeškem kraljestvu, priliko o kvasu v Matejevem evangeliju: 'Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo'.

»Prispodoba lepo nakazuje delovanje in širjenje nebeškega kraljestva, ki deluje odznotraj in navznoter, ki prečiščuje srce in plemeniti značaj. Nebeško kraljestvo je kakor kvas, ker je tudi družba, ki je bolj pregnetena s krepostmi nebeškega kraljestva, bolj okusna, lažje prebavljiva in bolj hranilna. A tudi kvas je dvopomensko znamenje; predstavlja lahko kreposti nebeškega kraljestva, lahko pa tudi grešnosti zemeljskega kraljestva: napuh, lakomnost in poželjivost. Zato apostol Pavel naroča Korinčanom, naj postrgajo stari kvas hudobije in zla in se hranijo s presnim kruhom iskrenosti in resnice. Nekakšna grešnost zemeljskega kraljestva pa je tudi nalezljiva nadloga, s katero se v tem času otepamo sami in z nami ves svet. Tudi ponovno doživetje Kristusove zmage nad smrtjo naj nas spodbuja in naj nam daje upanje, da bomo s skupnimi močmi polagoma postrgali tudi ta stari kvas kužnosti in nadušljivosti in bomo zopet zadihali zdravo in prečiščeno, sveže in rezko ozračje nebeškega kraljestva. Vsem želim obilje izdatnih in okusnih jedi za dušo in telo. Gospod je vstal! Aleluja!«


(velikonočna sv. maša Petra Štumpfa)

Štumpf: Nihče ne more priti do svojega vstajenja od mrtvih po obvoznici

Murskosoboški škof Peter Štumpf je med pridigo, ki jo v celoti najdete TUKAJ, poudaril, da smo »vsi ponižani od stiske, a zato še bolj povabljeni k ljubezni do Jezusa in drug do drugega. Vsak ima namreč svoj križ, s katerim se ne moremo bahati. Z njim smo lahko samo na kolenih pred Bogom.«

»Imamo ranljivo telo in duha, a ni se nam bati tistih, ki lahko vplivajo na telo, marveč le tistega, ki edini lahko spelje našo voljo in povzroči, da središče pozornosti v nas ni več Bog in drugi, ampak mi sami. Kristjani razumemo križev pot kot Jezusovo popolno telesno in duhovno pokorščino ter predajo volje nebeškemu Očetu, kot njegov brezpogojni 'Zgodi se', da se tako v Jezusu dopolni delo naše rešitve od greha in osvoboditve za nebesa. Nihče od nas ne more priti do svojega vstajenja od mrtvih po obvoznici. Del te poti je tudi križev pot, ki je kot delavnica, v kateri vsak izdeluje svoj ključ za nebeška vrata. Vsak človek ima drugačno ključavnico. Ključavnica ima obliko našega telesa. Skoznjo je mogoče priti samo v določeni drži. To ni bahava drža, ko iztegnjeno v levi roki držimo škatlo z urami, prstani, verižicami in denarjem, v desni pa spričevala, diplome ali fotoalbume naših uspehov. To tudi ni drža, ko z obema rokama vlečemo za sabo avto, hišnega ljubljenčka ali celo drugega človeka. Skozi svojo ključavnico lahko vstopim le jaz sam – le v eni drži, v kateri se bom prilegal ključavnici: ponižen, poslušen Jezusovi zapovedi ljubezni, z obema rokama trdno držeč svoj križ. Jezus je z vstajenjem od mrtvih za vsakega od nas naredil ključavnico, ključ pa si moramo narediti sami. Če slučajno ne bi vedeli, kako tak ključ izdelati, so med nami dobri mojstri, ki nam lahko pomagajo narediti šablono. Vse bratom in sestram voščim, da bi ob uri, ki jo je za vsakega od nas določil Bog, vstali od mrtvih in tako dosegli blaženo večnost v nebesih.«


(velikonočna sv. maša Andreja Glavana)

Glavan: Zmaga življenja nad smrtjo, dobrega nad zlom, ljubezni nad sovraštvom

Pridigo novomeškega škofa Andreja Glavana v celoti najdete v posnetku velikonočne svete maše TUKAJ.

»Jezusovo vstajenje je temelj, začetek, korenina našega vstajenja in vstajenja vseh naših dragih, ki se jih še posebej spominjamo z blagim spominom, saj so nekoč sedeli ob naših velikonočnih mizah. Jezusovo vstajenje je zagotovilo, da bo poveličanje tudi naš delež, zato se splača verovati v Kristusa, zanj živeti, si tako zagotoviti svojo večno srečo in se osvoboditi tudi pretiranega strahu pred smrtjo. Velika noč je sonce vseh praznikov, temelj in zagotovilo naše vere, izpolnitev našega hrepenenja po večnem življenju, zmaga življenja nad smrtjo, dobrega nad zlom, ljubezni nad sovraštvom, odpuščanja nad maščevanjem, luči nad temo, veselja nad žalostjo, vstajenja nad grobom. Velika noč nam daje razumeti, da imajo vse naše delo, skrbi, trpljenje, bolezni, vsakodnevne težave svojo polnost, svoj pravi smisel in neizmerno vrednost, ker imajo odmev v naši večnosti. Dragi bratje in sestre, ko vam in vašim domačim, zlasti obolelim in starejšim, voščim vesele velikonočne praznike, želim predvsem, da skupaj poglobimo vero, da v luči Kristusovega vstajenja ne bomo nikoli podvomili o smislu življenja. Vstali Gospod je z nami do konca sveta in osmišljuje naše življenje za vso večnost.«

Nalaganje
Nazaj na vrh