Člani ekspertne skupine so se zavzeli tudi za ustrezno obravnavo domnevnih žrtev in obdolžencev. FOTO: Tatjana Splichal



Pred dvema letoma, med 21. in 24. februarjem 2019, se je papež Frančišek v Vatikanu srečal s predsedniki škofovskih konferenc na temo zaščite mladoletnih v Katoliški cerkvi. Ob drugi obletnici so se minuli teden sestali člani Ekspertne skupine za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih (ES) pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) in uvodoma prisluhnili predavanju izr. prof. dr. Stanislava Slatineka »Tajnost in dolžnost ovadbe. Navodilo glede zaupnosti pravd«.

Navodilo glede zaupnosti pravd

»Predavatelj je opozoril na razliko med službeno in papeško tajnostjo in najprej predstavil Navodilo Secreta continere, ki ga je pripravilo Državno tajništvo Svetega sedeža, papež Pavel VI. pa ga odobril 4. februarja 1974. Dokument vsebuje norme o papeški tajnosti,« je sporočil tajnik ES dr. Sebastijan Valentan. Slatinek je nato spregovoril o Navodilu glede zaupnosti pravd, objavljenem na papežev 83. rojstni dan, 17. decembra 2019, ki določa, da ovadbe, postopki in odločitve glede kaznivih dejanj klerikov zoper šesto božjo zapoved niso več pod papeško tajnostjo. Informacije (ovadbe, postopki, odločitve) sicer niso v javni domeni, je pa olajšano sodelovanje z državo.

Razprava in pregled preteklega dela

»Domnevne žrtve, ki doslej niso imele možnosti izvedeti za odločitve po ovadbi, ker so bile informacije pod papeško tajnostjo, se odslej smejo seznaniti z odločitvijo. V veljavi pa ostaja diskrecijska pravica sodnika, da odloča o tem, katere podatke bo posredoval javnosti,« je pojasnil dr. Sebastijan Valentan. Sledila sta razprava in pregled preteklega dela, člani ES so izrazili zavzetost za nenehno spremljanje novosti na področju kanonske in državne kazenskopravne zakonodaje.

Dobro sodelovanje cerkvenih in državnih oblasti

Pozdravili so tudi spremembe kazenske zakonodaje v Državi mesto Vatikan, ki jih je papež minuli torek sprejel z apostolskim pismom in z njimi v zakonik kazenskega prava med končne cilje vnesel vnovično vključevanje obsojencev v družbo. »Člani ES so se zavzeli za ničelno toleranco na področju odkrivanja spolnih zlorab, za pravične sodne, upravne in druge postopke na tem področju v okviru cerkvenih skupnosti in za ustrezno obravnavo domnevnih žrtev in obdolžencev. Poudarili so tudi, da je sodelovanje cerkvenih in državnih oblasti pri odkrivanju spolnih zlorab potrebno, in potrdili, da je že doslej to sodelovanje zelo dobro,« je zaključil dr. Sebastijan Valentan.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Dan žrtev spolnih zlorab pomemben trenutek za Cerkev

Mariborski sodniki o spolnih zlorabah in ničnosti zakona

Kljub strahu pred škandalom treba dopustiti bolečino

Za vsemi zlorabami je duh zla