Ob razglasitvi preureditve slovenske cerkvene pokrajine, bi se rad zahvalil Svetemu sedežu kot tudi vsem sodelavcem, ki so v preteklih letih pripravljali današnji dogodek, ki ima velik pomen ne samo za Cerkev na Slovenskem, ampak tudi za našo državo. Ustanavljanje škofij ni pogost pojav – zanj morajo obstajati določeni pogoji.

Ljubljanska škofija je bila ob 500-letnici obstoja (leta 1961) povišana v nadškofijo. Škofije so bile združene v Slovensko cerkveno pokrajino ali metropolijo (ustanovljena je bila 22. novembra 1968). Metropolija je bila slovesno razglašena 19. marca 1969. Dobila je ime ljubljanska, za prvega metropolita pa je bil imenovan nadškof dr. Jožef Pogačnik.

Katoliška Cerkev na Slovenskem je ob nastanku samostojne slovenske države obsegala tri škofije: Ljubljano (ustanovljeno 1461), Maribor (ustanovljeno 1228) in Koper (ki ima svoje korenine od 6. stoletja dalje). Že ob ustanovitvi samostojne Slovenske škofovske konference (19. februarja 1993) je bila izražena misel o preureditvi cerkvene pokrajine, kar je podprl tudi Sveti sedež. Ustanovljena je bila komisija, ki je začela zbirati gradivo in razmišljati o možnostih in načinih urejanja pomembne naloge. Nazadnje je dozorela odločitev.

Slovenska škofovska konferenca je z odlokom nadškofa dr. Franca Rodeta, predsednika Slovenske škofovske konference, dne 24. aprila 1998 ustanovila medškofijsko posvetovalno komisijo za ustanovitev novih škofij. Njena naloga je bila opredeljena v ustanovnem aktu tako, da prouči vprašanja, koliko, kje in v kakšnih mejah naj bi obstajale nove škofije. Vendar se zamisel še ni uresničila.

Ko je v letu 2005 prišlo na ravni Slovenske škofovske konference ponovno na površje vprašanje oblikovanja novih škofij na Slovenskem, je pristopila k temu vprašanju vsaka škofija posebej. Koprska škofija se je odločila, da ostane še naprej v dosedanjem obsegu, ljubljanska nadškofija po obširnih posvetovanjih in po prejetih dodatnih usmeritvah, da na njenem ozemlju nastane nova škofija s sedežem v Novem mestu, mariborska pa, da na njenem ozemlju nastaneta dve novi škofiji s sedežema v Celju in Murski Soboti.

Danes je sveti oče Benedikt XVI. potrdil ta predlog in imenoval tri nove ordinarije v Cerkvi na Slovenskem. Na ta način je sedaj sestavljena iz 6 škofij: poleg Ljubljane, Maribora in Kopra imamo še Novo mesto, Celje in Mursko Soboto. Obenem je mariborsko škofijo povišal v nadškofijo in drugo slovensko metropolijo. (Podobno imamo več metropolij tudi na sosednjem Hrvaškem.)

Zavedamo se, da razglasitev novih škofij še ne pomeni tudi njihovega takojšnjega in popolnega delovanja. Potrebno bo vložiti veliko naporov in sodelovanja škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, pa tudi vernikov in drugih ljudi dobre volje, da bodo nove škofije mogle izpolniti naloge, ki bodo v korist vsem. Potrebno je zaupati tudi v delovanje Božjega Duha v zgodovini in imeti pred očmi predvsem pozitivne vidike: večjo preglednost škofije, boljši stik med župnijami in škofijo, bolj neposredno vodenje škofije, povečanje zavesti pripadnosti škofiji in s tem povečanje zavzetosti za sodelovanje, bolj neposreden stik škofa z verniki ...

Novim škofijam v Novem mestu, Celju in Murski Soboti iskreno čestitam, vsakemu ordinariju posebej izrekam najboljše želje in zagotavljam molitveno povezanost. Prav tako iskreno čestitam novemu mariborskemu nadškofu in metropolitu msgr. dr. Francu Krambergerju in želim da bi novo metropolijo modro vodil v povezanosti z vso Cerkvijo na Slovenskem.

Na poseben način se iskreno zahvaljujem dosedanjemu ljubljanskemu pomožnemu škofu in generalnemu vikarju msgr. Andreju Glavanu za sodelovanje v nošenju bremen in vodenju ljubljanske nadškofije. Želim mu, da bi z odprtim srcem sprejel vse Božje navdihe pri izpolnjevanju novih nalog, ki mu jih je sveti oče Benedikt XVI. z imenovanjem zaupal, da bi mogel čimbolj pričevati za razpoložljivost Božjemu klicu, kakor izhaja iz njegovega gesla: »Karkoli vam reče, storite.«




msgr. Alojz Uran
ljubljanski nadškof in metropolit