Foto: Tatjana Splichal

Danes je mednarodni dan mladih, ki ga je letos Organizacija združenih narodov (OZN) posvetila pozivom k dostopnemu in relevantnemu izobraževanju. V Sloveniji je izobraževanje dostopno, vendar neprilagojeno na sodobne izzive, ocenjujejo akterji, ki se ukvarjajo z mladimi. Hkrati opozarjajo na številne izzive, ki so pred mladimi.

Mednarodni dan mladih obeležujemo od 1992, na ta dan pa se opozarja na tematike in izzive, ki so pred mladimi. Po definiciji Združenih narodov (OZN) so mladi tisti, ki so stari od 15 do 24 let, urad za mladino pa pri nas mlade definira kot tiste, ki so stari med 15 in 29 let.

Ob letošnjem dnevu OZN izpostavlja problematiko dostopnosti, vključenosti in relevantnosti izobraževanja, ki je ključno pri pospeševanju napredka. Dostop do izobrazbe je eden izmed ciljev agende za trajnostni razvoj 2030.

Ob tem so spomnili, da ima v državah z nižjim prihodkom le 10 odstotkov prebivalcev končano srednješolsko izobraževanje. 40 odstotkov svetovne populacije se izobražuje v jeziku, ki ni njihov materni jezik, ali v jeziku, ki ga ne razumejo popolnoma. Med migranti, ki so v starosti primerni za srednješolsko izobraževanje, pa jih šole ne obiskuje 75 odstotkov.

V Sloveniji je bilo v začetku letošnjega leta 309.000 mladih. Več kot polovica se jih je izobraževala, kažejo podatki Statističnega urada (Surs).

Izobraževanje se mora usmeriti v krepitev kompetenc

Izobraževanje je v Sloveniji dostopno in brezplačno. Vendar so na Mladinskem svetu Slovenije za STA ocenili, da si predvsem študija nekateri ne morejo privoščiti zaradi neurejene stanovanjske politike.

Letošnji mednarodni dan pa je namenjen tudi pozivom k spreminjanju izobraževanja. Na mladinskem svetu so ob tem izpostavili, da faktografsko učenje ni dovolj, izobraževanje pa se mora usmeriti v krepitev kompetenc.

Učenje na pamet ni smiselno

Tudi direktor urada za mladino Tin Kampl se strinja, da učenje na pamet ni smiselno. Pomembnejše je analiziranje informacij, povzemanje, nadgradnja in uporaba, je za STA povzel misel slovenske znanstvenice Aleksandre Kornhauser Frazer. Spomnil je tudi na številne uspehe slovenskih učencev na mednarodnih tekmovanjih.

»Izobraževalni sistem mora biti po eni strani dovolj odziven na tehnološke spremembe in razvoj ter spremembe na trgu dela, po drugi strani pa mora zagotoviti temeljne kompetence, ki veljajo na daljši rok,« je pojasnil.«

Med mladimi višja brezposelnost, nižje plačilo in prekarno delo

Med dobrimi ukrepi na področju izobraževanja je Kampl sicer poudaril štipendiranje in spodbude za zaposlovanje ter uvedbo vajeništva. Slednje ob pripravništvu pozdravljajo tudi v Sindikatu Mladi plus, a njihova predsednica Tea Jarc izpostavlja, da se predvsem pripravništvo sooča s številnimi problemi. V petek je poudarila še, da se brezposelnost med mladimi viša, delajo v prekarnih zaposlitvah ali pa prejemajo nižje plačilo.

Nezainteresiranost za reševanje bivanjske in stanovanjske problematike mladih

Možnost izmenjave stališča o tem, kako izboljšati položaj mladih, bo tudi na današnjem srečanju mladinskih organizacij z ministrstvom za izobraževanje in uradom za mladino. Predstavniki mladih pa bodo na novinarski konferenci spregovorili o nezainteresiranosti za reševanje bivanjske in stanovanjske problematike mladih.

Svetovni dnevi mladih

Pobudo za praznovanje svetovnega dneva mladih je že leta 1985 dal papež Janez Pavel II. Katoliška mladina se tako zbere vsakih nekaj let na večdnevnem praznovanju. Slogan praznovanja izbere papež. Letošnji svetovni dan mladih je bil v Panami, leta 2022 pa bo na Portugalskem. Od prvega srečanja v Rimu leta 1986 so se mladi doslej osemkrat zbrali v Evropi, trikrat v Latinski in dvakrat v Severni Ameriki ter po enkrat v Aziji in Avstraliji.

Svetovni dnevi mladih sodijo med najbolj množične prireditve v Katoliški cerkvi. Sklepnega bogoslužja s papežem se običajno udeleži na sto tisoče ljudi.