Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Izseljevanje in priseljevanje v Istro

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 31. 01. 2022 / 12:54
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 31.01.2022 / 13:05
Ustavi predvajanje Nalaganje
Izseljevanje in priseljevanje v Istro
Ezuli oziroma optanti iz Istre, Pulj, ladja Toscana, leta 1947. Fotografije so iz knjige

Izseljevanje in priseljevanje v Istro

Založba ZTT iz Trsta je izdala knjigo V tišini spomina. »Eksodus« in Istra. V njej se avtorica Katja Hrobat Vrgolet skozi izkušnje in spomine različnih posameznikov sprašuje o prostovoljnosti migracij iz obalnih mest in širše Primorske po letu 1945.

Nakaže, kako je vsakokratna »prostovoljna« odločitev bila dejansko družbeno-zgodovinsko, politično-ekonomsko in še kako drugače pogojena.

Enako pomembna je tudi ugotovitev, da »nihče ni čist«, da je lahko tako vsak posameznik kot vsaka (denimo nacionalna) skupnost vedno obenem krvnik in žrtev, a da ravno prepoznanje tega, kot tudi priznavanje svoje in bolečine drugega lahko šele omogočita spravo in sobivanje.

Avtorica je rekonstruirala več vidikov migracij

Avtorica je rekonstruirala več vidikov migracij, ki jih postavlja izven nacionalnega okvirja, kar predstavlja tudi največjo novost tega znanstvenega dela, s poudarkom na hibridnosti, fluidnosti in nedefiniranosti lokalnega prebivalstva ter se osredotoča ne samo na vidike »spominjanja«, temveč tudi na tiste, nič manj pomembne, zavite v molk.

Poleg tega se v tej smeri ne zaustavi samo na primeru odhoda Italijanov iz slovenskega dela Istre (in naknadne integracije tistih, ki so se odločili ostati), ampak v celotno sliko vključuje tudi druge migracije, zlasti nove prišleke iz ostanka tedanje Jugoslavije.

Istra še vedno ne najde trdne identitete niti v svojem lastnem imenu

Namen knjige je bil dati glas ljudem, je zapisala avtorica v knjigi.

»Ljudem, ki so ostali v tišini, marginalizirani, na robu obeh nacionalnih diskurzov, slovenskega in italijanskega.

Njihovi spomini ne sodijo nikamor, se ne vklapljajo v niti v en niti v drug nacionalni kolektivni spomin.

In zato so ostali nemi, neslišni, utišani. Vendar Istra sama kliče po njihovih spominih.

Istra, ki še vedno ne najde trdne identitete niti v svojem lastnem imenu, kjer praznina kliče po tem, da ji prisluhnimo, kjer so ljudje, pa vendar se čuti pomanjkanje nečesa ... Vezi. Vezi, ukoreninjenih v prostoru.

Ne zatiskajmo si več oči, Istra, vsaj njena mesta, je svoje nekdaj večinsko prebivalstvo izgubila.

Namesto njega je prišlo drugo, ki v tem prostoru pretrganih vezi šele išče svoje korenine. Verjetno bo naslednji generaciji bolje, oni so vsaj rojeni tu ...«

Istrski italijanski politik je dejal, da je spomin v Istri nepomirjen, nepomirjen zaradi bremena fašizma in nepomirjen zaradi bremena »eksodusa«.

Ne o enem ne o drugem ljudje niso dovolj spregovorili in zato nad vsemi ostaja kot težko breme.

Ezuli oziroma optanti odhajajo iz Pulja, leta 1947

Knjiga spregovori prek glasov tistih, ki so ostali in tistih, ki so prišli

Knjiga je skušala zapolniti to praznino, dati glas ljudem, ki so jo doživeli. Ker nikoli niso bili slišani.

Literatura je govorila o spornosti ozemlja Istre med različnimi nacionalnimi zahtevami, bile so narejene obmejne študije spomina, seveda uradnega spomina, vendar nikoli doslej nismo slišali glasov ljudi, ki so v primežu različnih nacionalnih politik in ideologij poskušali preživeti in se jim tudi aktivno upirali.

»In zopet smo trčili v tolikanj opevano nacionalno identiteto, ki utesnjuje in omejuje vse tiste ljudi z njenega obrobja, tam, kjer nikoli ni bilo 'čisto', kot tudi nikakršna kultura ni 'čista',« razmišlja avtorica.

O tem je knjiga spregovorila, prek njihovih glasov. Predvsem glasov tistih, ki so ostali, in tistih, ki so prišli.

Kajti glas tistih, ki so odšli, je bil kljub večdesetletnemu molku tudi slišan in nekritično sprejet kot temelj italijanskega nacionalnega diskurza.

Ti, ki so ostali, pa so ostali neslišni. Tako v italijanskem diskurzu, ki zanje skorajda ne ve, kot da tisti, ki so ostali, ne bi bili »pravi« Italijani, kot v slovenskem, saj tisti, ki so doživljali »eksodus«, niso smeli biti slišani.

 Opčine, begunski center ezulov oziroma optantov. 

Predavateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne študije

Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget je predavateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistiko Univerze na Primorskem, kjer je trenutno predstojnica oddelka in prodekanja za znanstveno-raziskovalno dejavnost fakultete.

Diplomirala je na Oddelku za arheologijo, doktorirala pa leta 2009 na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Njene raziskovalne teme so migracije oz. premiki prebivalstva, antropologija spomina, dediščinski študiji, folklora, mitska krajina in interdisciplinarne raziskave.

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh